Živeti zunaj shojenih poti, navideznih norm in postavljenih okvirjev je sproščeno in svobodno
Predviden čas branja: 3 minute
Odločitev za življenje zunaj shojenih poti je precej opazen način oddaljevanja od norme. Oseba, ki uživa samo makrobiotično hrano, par, ki si privošči izmenjavanje partnerjev, človek, ki v popolni samoti brez vsakega udobja živi na oddaljeni planoti, ali mladenič, ki je brez izobrazbe in stalnega bivališča poda pustolovščinam naproti, ti ljudje med seboj nimajo veliko skupnega. Vendar pa jih druži poskus ustvarjalnosti v načinu življenja.
V osebnostnem razvoju imajo nekateri ljudje pri iskanju identifikacijskega vzorca večje težave kot drugi.
Nekaterim se zdi norma, ki vlada znotraj njihove družine, preveč utesnjujoča, zato se želijo na vsak način oddaljiti od nje in se razlikovati, nekateri pa so, nasprotno, odraščali v kaotičnem okolju in zato hrepenijo po urejenem življenju. Nekateri se trdno oprimejo določenega prepričanja glede realizacije svojih želja ali so soočeni s trdovratno prepovedjo in se odločijo , da so pripravljeni za samouresničitev žrtvovati vse in sprejmejo izziv.
Lahko se odločijo za napadalno drugačnost, neobičajen zunanji videz ali glasbeni okus, ki je v ostrem kontrastu z okusom družine, drugačen način obnašanja, ki lahko preplavi ali izpostavi posameznikovo življenje. Tveganja, ki jih prinese tovrstna izvirnost, so zelo drugačna in odvisna od izrazitosti in družbene sprejemljivosti vedenja.
V vsakem od nas so navzoče različne težnje, ena izmed njih je želja po izstopanju iz običajnih, želja po najrazličnejših doživetjih in raziskovanju vseh mogočih užitkov, druga je težnja po harmonični vključitvi v družbo, ki nam omogoča napredek in uresničevanje načrtov. Vsak trenutek življenja je splet principa užitka in principa resničnosti ter iskanje ravnovesja med njima. Pretirano prilagajanje utesnjuje, pretirana izvirnost pa izključuje. Vsi ljudje pač ne morejo biti genialni ustvarjalci. Najti moramo torej pravo razmerje med sanjami in možnostmi, ki nam jih nudi resničnost.
Nekatere osebe lahko uživajo samo na škodo drugega, svojih hotenj pa se niti ne zavedajo.
Nekateri imajo v sebi destruktivno težno, zaradi katere soljudi privedejo v popoln kaos. Obstajajo tudi ljudje, ki imajo radi igre žrtve in krvnika in se zato vedno znova znajdejo znotraj sadomazohističnih razmerij. Včasih je pri na videz povsem običajnem človeku navzoča značajska poteza, ki ga sili k ekshibicionizmu in fetišizmu. Uresničitev vseh teh nagnjen pa vedno pomeni neko obliko ogroženosti drugega. Škodljivi učinki se lahko odražajo le na psihološki ravni, lahko pa gre za dejansko telesno ogrožanje. V sedanjosti so vse bolj izpostavljene neprimerne, včasih tudi kaznive oblike vedenja, ki se dogajajo vsak dan.
Večja izpostavljenost družinskega nasilja in incesta nas opozarja na dejstvo, da se te stvari dogajajo v naši bližini in ne sodijo zgolj v domeno zloglasnih zločincev. Vsakdo izmed nas potrebuje prostor za sanje, ki ga popeljejo onkraj tradicionalnih vzorcev, in si želi spoznati nekoga, ki bi izpolnil njegova skrita hrepenenja. Vendar se lahko zgodi, da se nam želja ne uresniči, temveč naletimo na nerazumevajoče zavrnitve. To razsežnost moramo torej znati obdržati zase, ne smemo se prepuščati pretiranim izpadom, temveč raje spodbujajmo skupno radovednost in ostajajmo znotraj meja tistega, kar je sprejemljivo za oba partnerja.