Ali so se moški v razmerjih sposobni iskreno pogovarjati?
Predviden čas branja 4 minute
Čustveno nezreli moški se resnih pogovorov lotevajo na tri načine; nekateri se tehtnih pogovorov niso nikoli udeleževali in se jih tudi ne nameravajo, drugi so v resnih pogovorih včasih sodelovali, vendar so to že zdavnaj opustili, tisti tretji pa se takih pogovorov sicer udeležujejo, vendar le, če so lahko ta glavni pri prav vsaki temi. Več kot očitno je torej, da ženske, ki hrepenijo po tehtnih, spodbudnih pogovorih, tega svojega hrepenenja ne bodo zadovoljile znotraj razmerja, če partner sodi v eno izmed kategorij.
Če živite z moškim, ki se ni še nikoli resno pogovarjal in se tudi nikoli ne bo, se verjetno vprašate, kako ste se sploh znašli v takem položaju.
Odgovor na to vprašanje seveda ni prav zahteven. Tudi današnja družba namreč še v veliki meri pritiska na ženske, da se morajo poročiti. In ko pride naokoli moški, ki zadovoljuje vsaj nekaj potreb nasprotnega spola, je večina žensk pripravljena poskusiti. Prav tako nekatere še vedno zmotno verjamejo, da se bo moški po poroki poboljšal, da potrebuje le nekaj nasvetov in ženino pomoč, pa bo postal moški, kakršnega si je le moč želeti.
Čeprav se ta domneva znova in znova izkaže za napačno, je želja po poroki tako silovita, da številne ženske vztrajajo in trdno verjamejo, da bo pa z njimi zagotovo drugače.
Obstajata dva poglavitna tipa moških, ki nikoli niso in nikoli ne bodo; Taki, ki so vedno odmaknjeni in vzvišeni, tako vzvišeni, da se nikomer o ničemer ne pogovarjajo. Pridejo iz službe in gredo naravnost za računalnik ali pred televizor. Redko o čemerkoli govorijo, kaj šele, da bi govorili o čem zares pomembnem, tehtnem.
Drugi tip so šaljivci, moški, ki radi zbadajo in se norčujejo ter vsak položaj, s katerim se srečajo, obrnejo na šalo.
Na začetku se lahko zdi, da je tak moški celo zanimiv, duša zabave, in to marsikatero žensko privlači. Ko pa skuša prodreti malce globlje, ko pričakuje vsaj malo resnosti, pogosto naleti na silovit odpor v obliki nadaljnjih šal. In ženska tako spozna, da se on z nenehnim norčevanjem in zbadanjem izogiba vsakršnemu resnejšemu, pomembnejšemu, tehtnejšemu pogovoru.
Ženske, ki živijo s kronično vzvišenimi ali kronično zabavnimi moškimi, zabijejo po navadi izjemno veliko časa s tuhtanjem, zakaj je pravzaprav tak. Zakaj ga resen pogovor nikoli ne zanima? Obnašanje moških, ki nikoli niso in nikoli ne bodo, vedenje, s katerim ustvarjajo razdaljo med sabo in partnerico se nadaljuje in je nenehen vir nejevolje žensk, ki si želijo odnosa z vsebino.
V drugo kategorijo moških, torej tistih, ki so včasih sodelovali v poživljajočih, s tehtno vsebino prežetih pogovorih, zdaj pa tega ne počnejo več, verjetno sodi večina moških.
Njihove partnerice hrepenijo po pogovorih z globljim pomenom, pomenkih, ki spodbujajo k razmišljanju. Ko je začetih, zagretih mesecev enkrat konec ter se razmerje ustali v rutino in predvidljivost, postane sporazumevanje med partnerjema vse prevečkrat omejeno in dolgočasno. Za takšen razvoj odnosa sta pogosto kriva naglica vsakdana in z delom zatrpan urnik. Ampak ženska kljub temu pogosto ukrade čas za pogovor, saj ga potrebuje in se želi pogovarjati, moški pa ne.
Njemu do pogovora preprosto ni. Ona se spominja, kako je bilo v prvih mesecih in letih njen zveze, in pogreša tak odnos. Spomni se, kako je partner z njo prav rad delil najrazličnejše zamisli o zanimivih temah. Intelektualno poživljajoči pogovori so ju vedno zbližali. In marsikatera ženska celo odkrito priznava, da so jo k partnerju pritegovali predvsem njegova sposobnost pogovarjati se o številnih temah.