Pojem časa in usmerjenost v preteklost, sedanjost ter prihodnost
Predviden čas branja: 3 minute
Očitno je, da redki med nami resnično živijo v sedanjosti. Večina usmerja svoj pogled v oddaljene stvari. Mnogi se niso prav ustalili. To so pripravljeni storiti jutri, ali čez leto, ko bodo imeli več sreče s posli, ko bodo povečali svoje premoženje, ko se bodo vselili v nove prostore in imeli nov avtomobil, ko bodo premagali vse današnje neprijetnosti in uresničili svoje želje.
Šele tedaj so pripravljeni uživati srečo, sicer pa se svojega življenja ne veselijo prav posebej.
Tako zelo smo usmerjeni v prihodnost in v oddaljene cilje, da lepote in blišča okoli sebe sploh ne opazimo. Navadil smo se živeti v svetu svojih predstav in pričakovanj in zdi se, da ne znamo več uživati sedanjosti. Vse življenje gradimo gradove v oblakih, pripovedujemo o prihodnjih načrtih in nočemo verjeti, da so naša najlepša leta že tu. Prepričani smo, da bodo zlati časi šele prišli. V tem iskanju postajamo nezadovoljni, nemirni, nesrečni.
Hrepenimo po nečem daljnem, po nedoločljivem, nedosegljivem cilju, ki nam preprečuje, da bi uživali sedanji trenutek.
Drugi spet se ne morejo osvoboditi preteklosti. Žal jim je vseh zamujenih priložnosti, ki se niso nikoli več ponovile. Toda med razmišljanjem o teh dogodkih zapravljajo dragoceno sedanjost. Sedanjost, ki je danes ne cenijo dovolj, bo jutri, ob pogledu nazaj in zavesti o njeni neponovljivosti, dobila povsem drugačno vrednost.
Tri časovne oblike, preteklost, sedanjost in prihodnost, ki jih povezuje časovna os, pa se v svojem bistvu temeljito razlikujejo.
Dogodki v preteklosti so s svojimi dejanji trdno v sidrani na časovni osi, vsak dogodek je na svojem mestu mogoče ga je preveriti in v spominu obnoviti v skoraj enaki obliki. Tako se nam dozdeva, če razmišljamo o pojmu preteklosti. Sedanjosti ni mogoče zagrabiti, saj se nenehno spreminja. Če jo zaznavamo, že v naslednjem trenutku postane preteklost. Sedanjost je oster greben, ki ne dopušča, da bi se ob njem ustavili in zadržali. Je rob med preteklostjo in prihodnostjo. Povsem drugačna je prihodnost.
Pri razdelitvi na časovni osi se sicer ne razlikuje od preteklosti, kajti dnevi, meseci in leta so določeni za stoletja naprej.
Ta koledarska razdelitev pa je edino, kar z gotovostjo vemo o prihodnosti. Današnje predvidevanje, kaj se bo dogajalo na določen dan čez nekaj mesecev ali let, je možno samo v izjemnih primerih. Zato se pa zdi posebej pomembno, da se spoprimemo s preteklostjo. Videli smo, da hkrati z njo zajamemo ta kratki trenutek sedanjosti, s katerim oblikujemo preteklost.
Nasproti ustaljenemu prepričanju se izkaže, da čas ni brezhibno sosledje informacij, dejstev in vtisov. Ni ravna črta, ki prihaja iz preteklosti in prek sedanjosti vodi v prihodnost. Čas je mnogo bolj zapleten pojav kot enakomerni mehanični potek, ki ga kažejo številčnice. Primerjamo ga lahko s skrivnostno pokrajino, ki jo vsak od nas gleda z drugačnimi očmi, jo na svoj način doživlja in prepotuje.
Velikokrat se znajdemo na točki, ko ne vemo kako bi se odločili, ko se ne znamo usmeriti k pravi odločitvi. Ali pa preprosto opažamo, da se nam ves čas pojavljajo podobne situacije, pa si jih sami ne znamo na pravi način razlagati. V teh situacijah je priporočljiv vpogled v prihodnost.