Odprto srce, polno ljubezni je ključ do srečnega življenja
Predviden čas branja: 4 minute
Ljubezen je ključ, ki odpira vrata neslutenih možnosti. Kot sestavina življenjske energije se pretaka med ljudmi in naravo. Občutimo jo, ko se globoko v sebi odpremo stiku z najglobljo zavestjo. Običajno je povod za takšno občutenje doživetje česa izjemnega lepega, ko odpremo svoje srce in samo preprosto bivamo v blaženi sreči. Naj nam ne bo nikoli žal ljubezni. Z njo rastemo in se razvijamo v smeri večje popolnosti in sreče. Ljubezen naj bo nesebična. Na primeren način naj je bodo deležni vsi, ki nas obkrožajo.
Živimo z odprtim srcem, da bomo lahko prejemali kar največ.
Skozi srce se širijo v naše življenje valovanja ustvarjalnih naravnih impulzov in prinašajo skladnost, srečo in radost. Srce je most, preko katerega se vzpnemo v doživljanje višje duhovne resničnosti. Življenje z odprtim srcem odpira neslutene potenciale v vsakem posamezniku. Univerzalna ljubezen je trajen odprt odnos do sebe in okolja. Je spoštovanje in pozitiven odnos do sveta, kakršen je. Pomeni sočutje do nepopolnih stvari. Zunanji svet je poln nasprotij med dobrim in slabim, veseljem in žalostjo, srečo in nesrečo, uspehom in neuspehom, zdravjem in boleznijo, rojstvom in smrtjo, svetlobo in temo.
Normalno je, da ne moremo ljubiti slabih stvari; srce kipi po izpolnitvi nečesa lepega in veličastnega in prav je tako.
Paziti pa moramo, da se ne obdamo s sovraštvom, odbojnostjo, pomanjkanjem sočutja in negativnostjo v odnosu slabih stvari. Brez sočutja se srce zapre. Sovraštvo, nepravičnost in odbojnost ne škodijo samo tistemu, komur so namenjene, ampak tudi tistemu, ki jih goji v srcu. Pravičnost je z zelo visokimi utripanji globoko ograjena v medsebojni povezanosti vsega življenja, ter se odraža v zakonu vzroka in posledice akcije in reakcije.
Vse naše misli, besede in dejanja pustijo neizbrisano sled v zgoščeni kodi ustvarjalne notranje inteligence. Vse, kar storimo nepravičnega, nepravilnega in slabega, se po zakonu vzroka in posledic vrača nazaj k nam, prav tako pa tudi vse dobro, kar storimo. Vsakemu se povrne po njegovem razmišljanju, besedah in ravnanju.
Negativnost in odbojnost škodita tistem, ki ju goji.
Najbolj nevarne so tiste uničujoče misli, ki jih gojimo dlje časa. Vsedejo se v dušo in se jih sploh več ne zavedamo. Potem pa se čudimo, zakaj gre vse narobe. Ti mehanizmi so nedoumljivi in se jih miselno nikoli ne da do konca razvozlati. Če hočemo biti srečni, ljubljeni in se maksimalno razvijati, se v dnu duše na ravni najglobljih namenov naravnajmo na ljubezen, pravičnost ter se polnimo z življenjsko energijo. Potrudimo se na vseh področjih in prisluhnimo glasu vesti in intuicije. Nujno potrebno življenjsko energijo črpajmo iz višjih virov, kjer celi rezervoarji čakajo na nas.
Če doživimo kaj hudega in se naša notranjost zaradi raznih tegob in neprijetnosti zapre, se vedno znova potrudimo ponovno odpreti. Potrudimo se zase in si za dušo privoščimo kaj res lepega, da se znova odpremo in se potolažimo. Meditirajmo in se polnimo z življenjsko energijo. Obiščimo ljudi, ki jih imamo radi, pojdimo v naravo in počnimo to, kar nam je v veselje. Mnogo lepih stvari in globljih resničnosti našega obstoja se preliva v naše življenje, če živimo z odprtim srcem. In obratno, mnogo zamudimo, če se v tegobah zapre srce. Ko počnemo stvari, ki so nam v veselje, se v možganih sproščajo posebne snovi, ki skrbijo za dobro počutje.