Lepota, ki na nas deluje pozitivno
Predviden čas branja: 4 minute
Občutje lepega je lahko čustvo različne jakosti, od blage do zelo močne, vse do pravega estetskega afekta. Včasih nastane celo estetski šok, vrsta transa ali očaranosti, v katerega pademo, ko smo soočeni z nečim, kar gledamo ali poslušamo in mislimo, da je prelepo. Da lahko nastane močno občutje lepega, morata biti izpolnjena, dva pogoja; da imamo razvita merila, po katerih ocenjujemo ali je nekaj lepo, ter da je lepota za nas zelo visoka življenjska vrednota. Močna emocija se lahko primerja s fascinacijo, začaranostjo, prevzetostjo.
S temi izrazi naravo občutja lepega pripisujemo zunanjemu vzroku, lepemu predmetu, ki pozitivno deluje na nas.
Najpreprostejša je delitev na lepoto telesa in lepoto osebe. Izraz lepota se v glavnem nanaša na lepoto telesa, medtem ko izraz šarm ponavadi uporabljamo v odnosu do osebne lepote. Ljudje, ki niso zadovoljni z lepoto svojega videza, menijo, da bi bilo čudovito, ko bi bili zelo lepi. Vendar pa je izjemna človekova lepota, ki na številnih področjih dejansko pomeni prednost. Lahko v drugih zadevah pomeni veliko oviro ali motnjo. Izjemna lepota osebe je pogosto prevladujoč dejavnik, ki določa.
Kako jo doživljajo drugi in kakšen odnos do nje zavzemajo.
Eden od problemov je lahko v tem, da je veliko ljudi pripravljenih na popuščanje in izjeme, na katere sicer pri drugih ljudeh niso pripravljeni, samo da bi se približali in uresničili nekakšen odnos z lepo osebo. Včasih je problem v tem, da se veliko drugih ljudi zaljubi vanjo ali pa na silo poskuša z njo vzpostaviti globlji odnos. Tudi praksa kaže, da družbena vloga lepotca ali lepotice prinaša različne negativne posledice. Zato je za starše, ki imajo izjemno lepega otroka, posebna težava, kako ga vzgojiti, ne da bi podkrepljevali negativne vidike vloge lepotice ali lepotca, v katero ga silijo njegovi vrstniki.
Občutje lepega oziroma očaranost z lepoto nekoga je včasih težko ločiti od občutja zaljubljenosti.
Prijetnost, ki sledi pogledu na izjemno lepo osebo, si ljudje sami pri sebi pogosto razložijo napačno, kot da so se zaljubili v to osebo. Že eno leto star otrok, lahko v srečanju z osebo, ki jo doživlja kot izjemno lepo, pade v nekakšen trans, pri čemer uživa v prijetnosti. Kadar gre za tradicionalne spolne vloge, pričakujejo, da moški reagira z občutjem lepega samo ob pogledu na žensko lepoto in nasprotno.
Vendar občutja lepega nastajajo tudi kot reakcija na katerokoli lepoto.
Zato človek prijetno občutje lepega in motiv, da bi se približal osebi, ki jo doživlja kot lepo, lahko napačno razlaga kot zaljubljenost. Za ljudi, ki se jim zdi zelo pomembna telesna lepota partnerja, je občutje lepega, ki ga doživlja ob njem, pomembna sestavina odnosa zaljubljenosti in odnosa v ljubezni. Vendar je prav, da spolnimo, da danes v sodobni družbi, kjer sta lepota in spolnost precenjeni, obstajajo tudi ljudje, katerim se pri izbiri partnerja telesni videz ne zdi tako pomemben.
Kadar človek ob pogledu nase v ogledalu doživlja močno občutje lepega, to še ne pomeni, da je narcisoiden. Glavno merilo za narcisoidnost ni občudovanje samega sebe in zaljubljenost vase, temveč je to predvsem odnos do drugih ljudi. Narcisa niti v mitu niso kaznovali zato, ker je bil sam sebi všeč, ampak zato, ker je bil neobčutljiv, brezčuten in brez sočutja do trpljenja tistih, ki so se zaljubljali vanj.