Če ljubezen povzroča bolečino, je potrebno poiskati vzrok in situacijo razrešiti
Predviden čas branja: 4 minutes
Dogaja se, da je vztrajanje neke osebe v odnosu, v katerem je toliko bolečine in trpljenja, da se ju ne more razumeti kot odnos ljubezni, okolici popolnoma nerazumljivo. Takšno na videz iracionalno vedenje je dobilo etiketo mazohistična ljubezen. Toda oseba, ki doživlja bolečino in trpljenje, a še naprej ostaja v takem ljubezenskem odnosu, samo potrjuje svojo predstavo o ljubezni. Mazohizem je tehnični izraz, ki se nanaša bolj na področje seksualnosti kot na ljubezen, služi pa za opisovanje oseb, ki krepijo svojo seksualno vzburjenost z doživljanjem bolečine.
Podobno je tudi s tistimi osebami, ki so nagnjene k maltretiranju in poniževanju partnerja.
Ta sadistična ljubezen je pogosto zasnovana na preizkušanju odnosa: Če me ljubi, bo potrpel. S tem sebi dokazuje, da je ljubljen. Kljub bolečini in trpljenju, ki sta biološki motiv za umikanje in izogibanje, vseeno ostaja v odnosu, s čimer ga potrjuje kot odnos ljubezni. V vsakem odnosu ljubezni se občasno pojavijo situacije, v katerih se mora eden od partnerjev ali pa oba odreči nečemu, da bi ostala skupaj, ali pa morata pretrpeti neko zunanjo frustracijo, da bi ohranila svoj odnos.
To trpljenje je prehodno, oseba pa ga doživlja kot polno afirmacijo ljubezni šele, ko trpljenje mine.
V primerjavi s tem, normalnim odnosom ljubezni in trpljenja, pa bo oseba, ki svojo ljubezen definira predvsem s trpljenjem, iskala prav takega partnerja, ki ji bo prizadejal bolečino ali pa bo v odnosu ustvarjal take situacije, v katerih bo občutila trpljenje. Toda postane težnja po duševni bolečini in trpljenju na videz avtonomen motiv, ki obvladuje vedenje dane osebe. Zlasti zanimivo je, da imajo take osebe določeno doživljanje neresničnosti odnosa, kadar so v odnosu, v katerem ni trpljenja.
Vzrok za to je njihova bolj ali manj potlačena predstava o ljubezni, po kateri ljubezen ni prava, če v odnosu ljubezni ni bolečine; ni duševne bolečine, ni ljubezni.
Nekateri take odnose definirajo kot sladkobne in površne, potem pa jih prekinejo ali pa vanje vnesejo količino trpljenja, da bi potrdili, da so res v odnosu ljubezni. Ljubezen je odnos, v katerem partner teži k temu, da svoji ljubezni dela dobro, ne pa slabo. Bolečina, ki jo partner doživlja z ostajanjem v odnosu, je potrditev njegove ljubezni, to pa izzove občutek izpolnjenosti in zadovoljstva. Ta mehanizem je povsem drugačen od tistega pri osebah, ki uživajo v izkoriščanju in potem zavračanju drugih, katere pustijo trpeti, kot tudi pri tistih ljudeh obeh spolov, ki jih simbolizira Don Juan.
Trpeti bolečino pa vendar ostati v odnosu je zelo močna afirmacija moči zveze, ki obstaja med dvema. Sposobnost, da se partner prisili, da trpi, vendar ostane v odnosu, je znak popolnega nadzora nad njim. Ljubezen in trpljenje sta lahko povezana tudi na zelo specifičen način. Nekateri ljudje, ki imajo težave z neposrednim doživljanjem občutja ljubezni, lahko merijo svojo ljubezen do partnerja tako, da merijo količino ob odsotnosti ljubezni.