Kakšni so negativni učinki neprestanega gledanja v televizijo, tablico in mobitel?
Predviden čas branja 4 minute
Vse, kar počnemo, na nas vpliva, fizično, mentalno in čustveno. Po nekaterih dejavnosti se počutimo sproščeni, napolnjeni z energijo, zadovoljni, navdušeni, ponosni sami nase, ter zmožni jasnega razmišljanja. Ob drugih dejavnostih pa se lahko počutimo pod stresom, izpraznjeni, frustrirani, razočarani, zmedeni, jezni nase in na življenje. Povsem enako velja za naše otroke. Vsak vidik njihovega življenja vpliva nanje.
Čas pred zaslonom je vidik otrokovega življenjskega sloga, glede katerega imajo starši dandanes največ skrbi ter se jim pogosto zdi, da so glede tega povsem nemočni.
Na naše otroke vplivajo vsi vidiki uporabe elektronskih naprav. Koliko časa preživijo pred zasloni, kaj počnejo pred zasloni, kdaj in kje jih uporabljajo ter s kom. Vsi ti dejavniki vplivajo na otrokovo razpoloženje, vedenje, mišljenje, ki ga ima o sebi in svoji družini, prijateljih in učiteljih. Ko tako otroci tičijo v zaprtih prostorih in se vam motajo pod nogami ter vas motijo, medtem ko skušate opraviti svoje delo, lahko postaneta njihova naravna živahnost in radovednost zelo nadležni.
Zato ni nič čudnega, da se morajo starši zanašati na elektronske sedative, da ohranjajo navidezni red.
Pretežno sedeče otroštvo pred zasloni občutno prispeva k debelosti, ki je v porastu. Manj ko se otroci gibljejo, šibkejše postanejo njihove mišice, zato lahko aktivna igra sčasoma postane celo fizično neprijetna. Tako postane sedenje pred zaslonom še toliko bolj privlačno. Brez zadostne vaje pa bodo otrokove mišice ostale relativno šibke, njegove fizične spretnosti pa se najverjetneje ne bodo izboljšale. To krepi težnjo, da se tem dejavnostim izogiba ter preživlja vedno več časa tam, kjer se počuti najbolj uspešnega, kar je pred zasloni.
Zaradi neskončnih ur v svetu zaslonov dejansko izgubljajo družbene veščine in družbeno samozavest, ki so jih nekoč že imeli. Niso tako vešči samo izražanja, naj je to verbalnega ali pisnega, kakor bi on njih pričakovali glede na starost, naravno inteligenco in izobrazbo. Pri tem nimajo dovolj prakse.
Nikakršnega nadomestka ni za obilico sproščene, spodbudne komunikacije iz oči v oči.
Skozi take interakcije se otroci naučijo empatije, naučijo se opravičiti, predlagat spremembe dejavnosti, se strinjati s predlogi drugih, nekoga nasmejati ter se vzdržati dejanj, ki motijo druge. Več časa ko ga otroci preživijo v svetu zaslonov, bolj si želijo potopiti vanj, da bi se sprostili in pomirili, kadar so razburjeni. In ko dobivajo več časa pred zasloni, kot je koristno za njihova telesa, možgane in razpoloženje, zlahka postanejo zasvojeni.
Postanejo lahko nekritični porabniki zaslonov.
Če jim ne dovolite njihove najljubše dejavnosti povezane z zasloni se bodo zadovoljili skoraj s katero koli vsebino na zaslonih, tudi s programi in igrami, ki so zanje že preveč otročje ali vsebine, za kakršne se sicer ne bi zanimali. Nekatere stvari se na kratki rok obnesejo dobro, vendar pa to ne velja na dolgi rok. Zasloni na kratki rok res zamotijo otroka in mu spremenijo razpoloženje, toda pri tem se ne nauči ničesar o tem, kako nadzorovati svoja čustva ali kako jasno razmišljati o tem, kaj resnično potrebuje.
Namesto, da uberete lažjo pot, če imate za to čas, ostanete z otrokom, z njim klepetate, se igrate ali opravljate gospodinjska opravila. Če tega ne morete storiti, otroku za krajši čas naložite nek opravek, ki ne poteka pred zaslonom. Sčasoma vam bo to pomagalo, da ga odvadite uporabe elektronskih naprav za regulacijo razpoloženja.
Preberite tudi KAKŠEN VPLIV NA PARTNERSKI ODNOS IMAJO OTROCI in NAUČITE OTROKE, DA CENIJO DENAR