Zakaj se ženske običajno krivijo, ko razmerje ne uspe?
Predviden čas branja 4 minute
Ženska, ki živi v neuspešnem razmerju zanj velikokrat obtožuje predvsem sebe. Opazuje prijatelje in znance in sama sebe prepriča, da so vsi srečni, čeprav se ji niti sanja ne, kaj se v resnici dogaja za njihovimi domačimi stenami. Govori si, da le njej ni uspelo zgraditi uspešnega razmerja, in počuti se krivo. In mnenje družbe jo pri tem le še podpihuje. Kajti že res, da ljudje velikokrat zatrjujejo, kako sta za mir potrebna dva, v resnici pa na splošno še vedno velja, da mora za uspešnost razmerja poskrbeti ženska. Pogosto pa se ženska počuti krivo tudi zato, ker ji ni uspelo zdresirati partnerja.
Moški so pač taki kot so. Spremembe so zato skoraj neverjetne.
Z moškim je morda res težko živeti. Morda je nezrel, morda je nasilen. Ampak to ni pomembno. Ženska se mora potruditi, ga skušati razumeti in se mu čim bolj prilagoditi. Včasih pa žensko za krivo dela tudi njena nesrečnost, njena premajhna zadovoljnost z vsem, kar ji je življenje dalo. Opazuje svojega nezrelega partnerja in razmišlja o njunem odnosu, ki je ne izpolnjuje, ter se opominja, da je pač taka usoda. Prigovarja si, da bi morala biti zadovoljna. Da si nima smisla želeti kaj več, saj več niti ne bo dobila.
Če ste v slabem položaju, ni prav čisto nič narobe, če ste nezadovoljni, je pa nesmiselno občutiti krivdo, če hrepenite po čem drugem, boljšem.
Občutek krivde pa se lahko v ženski porodi tudi zaradi prepričanja, da je sama povzročiteljica partnerjevega slabega vedenja. Na vse načine si prizadeva ugotoviti, zakaj je tako grob in neljubeč, ne izve seveda ničesar in vse bolj je zmedena. Preveč pa bi jo bolelo, če bi preprosto sprejela najočitnejšo razlago, in sicer, da gre za nezrelega moškega, ki mu ni mar nihče razen on sam.
Če bi si namreč dovolila svojega partnerja videti tako zelo jasno, bi morala priznati, da se ne bo nikoli spremenil in da bo njen položaj, če bo ostala z njim, ostal enak. Zato raje obtožuje samo sebe, raje verjame, da je njegovo vedenje posledica njenega.
Kaj lahko storite?
Sprejetje odgovornosti za narobe storjeno ali povedano je zelo pomembno za trdno duševno zdravje in srečo. Če pa odgovornost ni naložena pravemu, pravici ni zadoščeno, čustveno zdravje pa je skrhano. Ženske, ki živijo v partnerstvu z nezrelim moškim, odgovornost velikokrat napačno razporejajo, potem pa se še sprašujejo, zakaj se partnerjevo vedenje nikakor ne spremeni. Ob večno nadutem in sebičnem partnerjevem ravnanju ženska pogosto išče nekoga, ki bi mu lahko pripisala odgovornost. Seveda je še najlaže s prstom pokazati na njegovo mamo.
Če bi ji bilo mar zanj, če bi ga pravilno vzgojila, tako, da bi znal spoštovati tudi ženske, če ga ne bi razvajala, če ne bi bila tako ostra z njim, bi zdaj prav gotovo ne bil tak.
Odgovornost pa je moč seveda pripisati tudi drugim ljudem in najrazličnejšim dogodkom; njegovemu očetu, njegovi sestri, prvi ženi, stresu, nezaposlenosti, in še in še. Če tako ravnate tudi vi, če na ta način opravičujete partnerjevo nezrelo vedenje, ste odgovornost zanj pripisali napačnemu. Pogosto pa ženske odgovornost povsem narobe prevzemajo tudi nase in se obtožujejo za vse slabo. Za partnerjevo grdo vedenje je odgovoren zgolj in samo en sam človek, in to je on, vaš partner.