Ženske, jeze nikar ne zadržujte v sebi!
Predviden čas branja 4 minute
Ženske se nagibajo k življenju v harmoniji, zato bi spore najraje zgladile. Ob tem pa se znajdejo v nevarnosti, da lastno agresijo zadržujejo v sebi. Tako svoja resnična čustva prikrivajo, da pri drugih ne bi izzvale nejevoljo ali celo jeze. Nasprotno pa poskušajo razumeti druge in si razložiti njihove odzive, ker verjamejo, da bodo na tak način ohranile harmonijo. Same pa pri tem izgubljajo stik z lastnimi občutki, zlasti z jezo. Ampak kolikor bolj prilagodljive in popustljive so, toliko bolj se v njih kopičijo potlačena čustva ali jeza.
Če se obnašajo na tak način, so morda v otroštvu svojo jezo celo odkrito izražale, vendar so zaradi tega veljale za težavne.
Ker niso hotele biti težavne so se odločile , da bodo raje prijeten otrok. Zaradi tega so danes morda še vedno prijetne ženske od katerih ni pričakovati večjih nesoglasij. Večinoma se ne branijo, ko nepravično ravnajo z nami, temveč situacijo prenašajo molče. Ampak tudi če svoje agresije ne izražajo, vedno iščejo ventil zanje. Zbolijo ali postanejo depresivne.
Ti občutki se jim zdijo manj nevarni kot odkrito nasprotovanje.
Za to pa seveda plačajo ceno s svojim trpljenjem, ki jim je marsikdaj celo bolj domače kot samostojno ukrepanje. Čeprav imajo agresivna čustva vedno nek vzrok, so ravno pri ženskah nenehno povezana s strahovi. Kadar jih je strah pokazati lastno jezo, jo potlačijo. Tako kmalu ne opazijo več, da so pravzaprav jezne, saj čutijo samo še svoje strahove.
Morda so skozi vzgojo ponotranjile prepričanje, da občutkov jeze ni primerno odkrito in neposredno izražati.
To se bodo torej bale storiti zato, ker bi se ob takšnem ravnanju izneverile kriterijem svojih staršev. Toda potem še vedno ohranjajo takšen pogled na jezo, kakršnega imajo njihovi starši, ker niso razvile lastnega pogleda nanjo. Ko si priznajo lastno jezo, postanejo odrasle. S tem tudi ozavestijo, da se bodo izneverile zgolj same sebi, če za svojo agresijo ne bodo prevzele odgovornosti. Ženske svoja agresivna čustva pogosto zadržujejo v sebi tudi zaradi strahu pred ocenjevanjem.
Kolikokrat so morale poslušati, da so neženske in manj privlačne, ker so odkrito pokazale svojo jezo.
Iz strahu pred takšnim razvrednotenjem se ženske s svojimi občutki jeze zato raje umaknejo, kot da bi to moč zavestno izrazile. Žrtvujejo jo za tiste, ki jih je strah ženske agresije. Moški se upravičeno bojijo silovite ženske jeze. V njih lahko obudi spomine na jezne starše, katerim so bili kot otroci prepuščeni. Moški le redko pokažejo lastno ranljivost, zato žensko v njeni jezi raje smešijo ali razvrednotijo z izrazi kot so zmaj, koza…
Pogosto temu dodajo še oznako ne ženska.
Takšnih negativnih poimenovanj za moške, ki odkrito izražajo svojo jezo skorajda ne poznamo. Ženske pa zaradi takšnega ocenjevanja razvijejo le še močnejše občutke krivde zaradi njihove agresije , so jih včasih celo pripravljene sprejeti. Toda ženska ne more prevzeti odgovornosti za moški strah pred žensko agresijo. V resnici je to le redko stvaren strah pred lastno moškostjo. Moški, ki zna obvladati svojo agresijo, bo svojo moč pokazal tako, da bo čezmerno agresivni ženski tudi postavil jasno mejo. Če bo v zaupnem odnosu zmogel priznavati svojo ranljivost, bo tudi ženska zelo pazljiva pri načinu izražanja svoje jeze.
Preberite tudi ZAKAJ SE MOŠKI BOJIJO ŽENSK? in ČUJEČNOST IN SPREJEMANJE