Težav nikar ne odrivajte, ampak se z njimi soočajte
Predviden čas branja 4 minute
Ljudje, ki imajo dober stik s svojimi čustvi, precej lažje razmišljajo o sebi in rešujejo težave kot tisti, ki številna čustva potlačijo. Ti ne odrivajo le svojih čustev, temveč se pogosto tudi miselno manj ukvarjajo s svojo duševnostjo. Ne razmišljajo radi o sebi in svojem življenju največkrat zaradi prikritega strahu, da bi se v njih dvignilo preveč negativnih čustev. Precej očitno je, da odklanjajo sami sebe. Drugi pa v nasprotju z njimi veliko razmišljajo o sebi, vendar obtičijo pri teoretičnem razmisleku in nimajo dostopa do čustvenega sveta svojega notranjega otroka.
Zlasti moški so dedno nagnjeni k temu pa tudi vzgojeni tako, da se popolnoma poistovetijo z umom in razumskim razmišljanjem, zato so lahko pri čustvovanju prikrajšani.
Seveda to še zdaleč ne velja za vse moške in poznamo tudi ženske, ki so slabo povezane s svojimi čustvi. Toda moški so bolj kot ženske nagnjeni k odrivanju predvsem šibkih čustev, kot so žalost, nemoč in strah. Močnejša čustva, na primer veselje in jezo, pa večinoma precej dobro zaznavajo. Jeza se pojavi vedno, kadar smo prikrajšani za kako osnovno telesno in duševno potrebo. Moška socializacija je bila v preteklosti naravnana tako, da moški niso smeli kazati šibkih čustev.
Šele v zadnjem času se uveljavlja zavestna sprememba.
Danes je tudi mladenič lahko žalosten ali prestrašen in bedasta trditev, da fantje ne jokajo, postopno izginja iz starševskega besednjaka. Poleg vzgojnih vplivov pa moške k odrivanju čustev usmerja tudi evolucijski razvoj, kar izvira iz delitve moških in ženskih opravil v kameni dobi. Če so hoteli takratni moški uspešno loviti, so morali svoja šibka čustva odriniti na stran. Morali so biti pogumni. Tudi ženske so in so bile že od nekdaj pogumne, toda njihovo področje je bila družina in je delno še vedno.
Zato potrebujejo večjo sposobnost vživljanja in manj poguma. Moški pridejo na svet s prirojeno nagnjenostjo za stvarno dojemanje, medtem ko se je ženskam lažje vživeti v soljudi. Nagnjenost številnih moških, da odrivajo negativna čustva, ima svoje prednosti, predvsem pri reševanju stvarnih nalog.
V medosebnih odnosih pa lahko zaradi površinskega doživljanja čustev zabredejo v težave.
Pogosto srečujemo moške, ki se vrtijo okoli medosebnih težav kakor ladja brez kompasa, saj nimajo dostopa do svojih čustev. Čustva so namreč nujna za oceno in ovrednotenje situacije. Čustva nam kažejo, kaj je za nas pomembno oziroma nepomembno. Strah nas tako posvari pred nevarnostjo in motivira, da se ji izognemo. Žalost nam sporoča, da smo izgubili nekaj pomembnega ali d česa nismo dobili. Sram pomeni, da smo prekršili družbeno in osebno pravilo.
Veselje pa nam kaže, kaj nam je pri srcu.
Če nimamo dobrega stika s svojimi čustvi, potem slabo zaznavamo tudi svoje potrebe. Zato se marsikdo pritožuje, da sploh ne ve, kaj bi rad. Moški, ki so lahko zelo inteligentni v abstraktnem mišljenju, življenju pa nekako niso kos. Službeno osvajajo pod svojimi zmožnostmi, zasebno pa trpijo zaradi težav v odnosih. Številni zaradi svojih intelektualnih sposobnosti veliko dosežejo na strokovnem področju, v ljubezenskem in družinskem pa obtičijo.
Kadar morajo sprejeti čustveno pomembno odločitev ali oblikovati svoje osebne cilje, se zapletajo v razmisleke in izgubljajo v seznamih prednosti in slabosti. Manjka jim stik s čustvi, ki bi jih lahko združena z razumskim razmislekom pravilno usmerila. Kajti tudi pri odločitvah, ki jih lahko razumsko dobro utemeljimo, imamo dober občutek. In ta občutek, čeprav nekoliko prikriti, je na koncu ključen za odločitev.
Preberite tudi TEŽAVE NAS NE OVIRAJO, TEMVEČ NAS UČIJO in HOROSKOP: KATERA ZNAMENJA ZNATE REŠEVATI SPORE?