Zakaj je nekaterim govoriti resnico tako zelo težko?
Predviden čas branja: 4 minute
Komunikacija ima vedno opraviti z odnosom. Da bi s partnerjem lahko resnično komunicirali, se morate z njim povezati, morate videti in razumeti, kje je on, morate čutiti kaj se z njim dogaja. Odnos pomeni hojo po skupni poti. Komunikacija pomeni tlakovanje te poti ne le na zunaj, temveč tudi znotraj. Zato je resnica tako pomembna. Zato je vaša najbolj zanesljiva zaščita. Resnica terja, da nagovarjate stvari, ki se vam zdijo pomembe, ali za katere čutite, da vajin odnos otežujejo, ovirajo ali blokirajo. Mnoge je strah iskrenega pogovora. Zaradi izkušenj iz otroštva so prevzeli napačno držo, da je pojasnjevanje nevarno. Zato se bodo sprva poskušali ogniti vsakemu pogovoru, kje je to le mogoče.
Odnos pa je ustvarjen tako, da ni sposoben preživeti brez resnice.
To je tisto božansko v njem. Nekomu ne morete biti zelo blizu, če ne živite v resnici. Resnico si morate predstavljati kot zelo močno jekleno vzmet. Čim več ste v neresnici, tem bolj je vzmet napeta in tem večji pritisk se ustvarja. Zato se morate zelo naprezati, da bi neko veliko neresnico raztegnili. Odnos, komunikacija in resnica pomenijo, da je nekaj v teku. Če v svoji resnici, avtomatično pridete v stik z resnico partnerja. Tu ni izjem. V najboljšem času pride do časovnega zamika, kar pa je pogojeno z vajino karmo. Resnica in komunikacija zato pomenita, da pridete od sebe k svojemu sogovorniku. Da med vami in njim nastane most.
Pot resnice si morate predstavljati kakor most preko zelo globoko ležeče reke.
To je zidan ločni most. Brez partnerstva in komunikacije bi se bil na tej stopnji svojega razvoja prisiljen spustiti po enem bregu, prečkati sotesko in se povzpeti po nasprotnem bregu navzgor. Most komunikacije pa vam pot prihrani. Če s partnerjem hodite po poti resnice, tedaj je na sredini vajine mostu mavrica, ki s svojim zgornjim koncem nakazuje neko popolnoma drugo dimenzijo. Resnica je vselej povezana z ljubeznijo. Resnica skupaj z ljubeznijo ve.
Resnica brez ljubezni pa je nasprotno slepa.
Zato se z ljubeznijo povezana resnica imenu taktičnost. Tisti, ki ve, je vedno takten. On ve, da mora resnica biti oblikovana tako, da jo drugi lahko sprejme. Zato moder človek vedno zamolči to, česar njegov sogovornik ne bi mogel prenesti. Občutek za taktnost je sol življenja. Brez taktnosti je človek kot rastlina brez cveta ali popka. Brez taktnosti je odnos kot človek, ki ne dobiva dovolj zraka. Nenehno bo zaposlen s tem, da lovi zrak, za kaj drugega pa bo nesposoben. In če stanje traja dlje časa, mu lahko zelo škodi.
Taktnost je dih odnosa, kajti tisti, ki mora prestajati netaktnost drugega, bo iz prizadetosti vedno znova hlastal za zrakom. Občutek taktnosti je vidna vez ljubezni, ki nek zakon oziroma neko družino ne le drži skupaj, temveč omogoči, da se razcveti. Taktnost ima torej to izgrajujočo moč, ker se ljudje tam, kjer je taktnost, vedno radi zadržujejo, se odprejo in razvijajo. Je tista odločilna lastnost, ki se je učiš preko več življenj. In ta iz vaše komunikacije ustvari resnično izmenjavo, ki vas vodi v skupnost in na pravo pot k drugemu.