Naj vas skrbi ne spravljajo v slabo voljo
Predviden čas branja 4 minute
Največje gorje si v življenju povzročimo s skrbmi, da bomo sprejeli napačne odločitve in zagrešili napake. Zelo si prizadevamo, da bi imeli prav in da bi pravilno ravnali. Težko si oprostimo napake. Številni pa se ne grizejo le zaradi napačnih odločitev, temveč se jim celo zdi, da so sami napake. Globoko v sebi čutijo, da niso dovolj dobri in da bi morali biti nekako drugačni. To občutenje izhaja iz notranjosti negativnih sporočil. Životarijo v senci in menijo da je z njimi nekaj narobe. Čutijo, da jih notranji jaz ne razume in da je izobčen.
Kolikor manj sprejetega in razumljivega se počutite, toliko slabše se vam godi.
Zato je skrajni čas, da se potolažite in poskušate razumeti. Zelo pomembno je, da si vedno znova dopovedujete, da so kratka sporočila in čustva preprosto le posledica vaših otroških izkušenj, in ne resnica. Zelo pomembno je, da otroka v sebi ločimo od odraslega jaza, da bi lahko sami sebe boljše upravljali in usmerjali. To od nas zahteva, da sebe vedno znova zalotimo, kdaj čutimo in ravnamo iz svojega otroka.
Kajti le kadar se tega zavemo, lahko izstopimo iz modusa otroka in prestopimo v svoj odrasli jaz.
Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za svojo postopno preobrazbo, kar pomeni, da se lotimo vaj in jih izvajamo v vsakdanjem življenju. Kolikor pogosteje boste to počeli, toliko bolj se bodo novi programi in dobra čustva vtisnili v vaše možgane, podobno kot pri učenju plesa, začeti je treba popolnoma zbrano in zato je nekoliko naporno, sčasoma pa se gibi vse bolj usedejo v telesni spomin, dokler jih ne izvajate popolnoma samodejno.
OKREPITE SVOJ ODRASLI JAZ
Da bi ozdravili svojega otroka v sebi, potrebujete podporo močnega notranjega odraslega. Ta namreč lahko razume, da so negativna ponotranjena sporočila preprosto le posledica otroških izkušenj, razum pa je opremljen s sposobnostjo logičnega in argumentiranega mišljenja.
Argumenti so kakor nosilno ogrodje, ki nas okrepi in ščiti. Noben otrok ne pride na svet slab. Otroci ne morejo biti slabi. Otroci nas lahko spravljajo ob živce in so naporni, vendar to ne spremeni njihove veljave. Starši so odgovorni, da preden to postane razmislijo, ali si hočejo naložiti stres starševstva. Otroci nas celo morajo spravljati ob živce, saj so nemočni in morajo odrasle nekako spodbuditi, da ti zadovoljijo njihove pomembne potrebe.
Njihov program je navsezadnje: Preživeti, odrasti, vse se naučiti.
Če starše vzgoja otrok preveč obremenjuje, si morajo poiskati pomoč. Otroci niso krivi za to. Otrok ima pravico do zadovoljitve svojih duševnih in telesnih potreb. Za to so odgovorni njegovi starši, čustva in potrebe so načelno normalni in upravičeni, čeprav se mora otrok naučiti, da ne sme vedno izraziti vsakega čustva in potrebe.
Naloga staršev je, da razumejo čustva in potrebe svojega otroka.
Otrok ni odgovoren za razumevanje starševskih čustev in izpolnjevanje starševskih potreb. Naloga staršev je, da ljubijo svojega otroka in ga ljubeče sprejmejo v svet, in ne naloga otroka, da se vede tako, da ga bodo starši ljubili. Marsikaj, kar je pri otrocih naporno, različna zanimanja, potreba po uveljavljanju in podobno, je za odrasle zelo koristno in pomembno. Zato je naloga staršev, tudi, da te otrokove lastnosti prenašajo in ga primerno usmerjajo. Če jih zadušijo, si sami podelijo slabo spričevalo. Svobodno lahko izbirate, ali boste na podlagi osebne zgodovine ponotranjenih sporočil gojili takšne misli, prikrojene vašim razmeram.
Preberite tudi RAZMIŠLJANJE JE KLJUČNEGA POMENA in NEGATIVNA ČUSTVA MEGLIJO UM IN PRESOJO