Pritoževanje je močan negativen naboj, zato delujte tukaj in sedaj
Predviden čas branja: 4 minute
Poglejte, ali se lahko zalotite, kadar se pritožujete, bodisi v besedah ali mislih čez razmere, v katerih ste se znašli, pa čez to, kar govorijo ali delajo drugi, čez svoje okolje, čez svoj življenjski položaj, ali pa samo čez vreme. Pritoževati se pomeni ne sprejemati tega, kar je. V tem je vselej nezaveden negativni naboj. Kadar se pritožujete , se postavljate v vlogo žrtve. Kadar odkrito izrazite svoje misli, imate moč v svojih rokah. Zatorej rajši spremenite položaj tako, da odkrito poveste, kaj si o njem mislite, ali pa ukrenete, če je mogoče in potrebno.
Pustite, kakršen je, ali pa ga sprejmite.
Vse drugo je norost. Običajna neozaveščenost je vselej tako ali drugače povezana z zanikanjem sedanjega trenutka. Zdaj seveda pomeni tudi tukaj. Se torej upirate temu tukaj in zdaj? Nekateri ljudje bi bili vedno radi kje drugje. Njihov tukaj zanje nikoli ni dovolj dober. Opazujte in skušajte dognati, ali to velja tudi za vas. Kjerkoli že ste, bodite z vsem svojim srcem samo tam, in nikjer drugje. Če se vam zdi vaš tukaj in zdaj neznosen in vas onesrečuje, imate na izbiro troje. Umaknite se iz položaja, spremenite ga ali pa ga povsem sprejmite. Nobenih izgovorov, nobene negativnosti, nobenega duševnega onesnaževanja.
Svojo notranjost ohranjajte čisto. Če se odločite za ukrepanje, če položaj zapustite ali ga spremenite se najprej otresite negativnosti, če je le mogoče. Dejanje, ki izvira iz uvida v to, kaj je potrebno, je primerno bolj učinkovito kakor dejanje, ki izvira iz negativnosti. Pogosto je vsakršno dejanje boljše od nikakršnega. Še zlasti če ste že dolgo ujeti v nezavidljivem položaju. Če boste storili napako, se boste vsaj kaj naučili iz nje in ne bo napaka.
Če pa boste še naprej tičali na mestu, se ne boste naučili ničesar.
Nikar ne pustite, da bi strah zalezel vaš um. Uporabite rajši moč sedanjega trenutka. Nad njo strah ne more prevladati. Če pa res ne morete prav ničesar storiti, da bi spremenili svoj tukaj in zdaj, niti se iz položaja ne morete umakniti, potem ga povsem sprejmite in se mu nehajte notranje upirati. Potem bo tistemu lažnemu, nesrečnemu jazu, ki mu tako godi, če se ne počuti bedno, če je užaljen in če se sam sebi smili, pošla sapa. Temu se pravi prepustitev. Prepustitev ni isto kot vdaja, ni šibkost. V njej je velika moč. Tisti, ki se zares prepusti ima v sebi duhovno moč. Če se boste prepustili, vaša notranjost ne bo več ujetnica zunanjih okoliščin. Potem boste odkrili, da se bo položaj spremenil, ne da bi se morali za to truditi.
Vsekakor pa boste svobodni.
Stres nastane, kadar smo tukaj, pa si želimo biti tam, ali pa kadar si želimo biti v prihodnosti, čeprav smo v sedanjosti. Ustvarjati takšen razcep in živeti v njem je norost. In zaradi dejstva, da tako živijo tudi vsi drugi, ta norost ni čisto nič manjša. Če že morate. Se lahko hitreje gibljete, delate ali tečete, se temu popolnoma predajte. Uživajte v pretoku energije, silovite energije tistega trenutka. Tako ne boste več pod pritiskom, vendar se boste zabavali in uživali. Naj z vsakim trenutkom umre tudi vaša preteklost. Ne potrebujete je. Nanjo se ozrite le, kadar je res pomembna za sedanjost. Občutite moč zdajšnjega trenutka in polnost srca. Občutite svojo navzočnost.