Kako uporabiti negativnost v pravi smeri in se ji nato izogniti?
Predviden čas branja: 4 minute
Vsak notranji odpor doživljamo kot takšno ali drugačno negativnost. Sleherna negativnost je odpor. Negativnost seže od razdraženosti ali nestrpnosti do silovite jeze, od potrtosti ali turobne užaljenosti do obupa. Odpor včasih predrami čustveno bolečinsko jedro in tedaj celo najmanjša malenkost lahko sproži najhujšo negativnost, denimo jezo, potrtost ali globoko otožnost. Ego živi v prepričanju, da lahko z negativnostjo po svoji meri kroji resničnost in dobi, kar hoče.
Prepričan je, da lahko z njo pritegne želene okoliščine oziroma odpravi neželene.
Kadar smo nesrečni, smo podzavestno prepričani, da nam prav ta nesrečnost kupuje kar hočemo. Če namreč um ne bi bil prepričan, da nesrečnost deluje, čemu bi jo sicer ustvarjal. Negativnost v resnici seveda ne deluje. Ne odpira priložnosti za želene okoliščine, temveč jih nasprotno onemogoča, in namesto da bi odpravila neželene, jih kvečjemu ohranja. Edina njena korist je, da krepi ego, in prav zaradi tega je pri njej toliko v čislih.

Ko se poistovetite z določeno obliko negativnosti, se ji zlepa nočete odreči, ker si na globoko nezavedni ravni niti ne želite spremembe.
Ta bi namreč ogrozila vašo identiteto potrte, jezne zagrenjene osebe. Negativnost je povsem nenaravna. Je nekakšna duševna onesnaževalka, in med zastrupljanjem in uničevanjem narave ter neizmerno negativnostjo, ki se je nakopičila v kolektivni človeški duši, je nedvomno globoka povezava.
Ponavljajoča se negativna občutja včasih vsebujejo sporočilo. Toda karkoli že potem spremenite pa naj ima to opraviti z vašim delom, odnosi ali okoljem so le kozmetični popravki, če to ne izvira iz spremembe na ravni zavesti. In to lahko pomeni samo eno, da lahko postanete bolj zavestno navzoči. Ko dosežete določeno stopnjo navzočnosti, ne potrebujete negativnosti, da bi vam pripovedovala , česa ste v trenutnem življenjskem položaju potrebni. Dokler je negativnost v vas, pa jo uporabite.
Vzemite jo kot znamenje, ki vas opominja, da bodite bolj sproščeni.

Zaustavimo jo tako, da smo povsem zavestno navzoči. Toda nikar naj vam to ne vzame poguma. Kadarkoli opazite, da je v vas začela nastajati takšna ali drugačna oblika negativnosti, je ne vzemite kot neuspeh, temveč kot koristen namig, ki vam sporoča: Zbudi se. Izstopi iz svojega uma. Bodi navzoč. Kadarkoli začutite, da se v vas nabira negativnost, pa naj jo povzroča zunanji dejavnik, misel ali celo nekaj, česar se ne bi zavedali, poglejte nanjo kot naglas, ki vam kliče: Pozor! Zbudi se! Celo razdraženost je pomenljiva in se jo je potrebno nemudoma zavedati ter si jo ogledati, sicer se bo v vas nabral cel kup neopaženih odzivov.
Nemara boste lahko kratko malo prekinili z njo, kakor hitro vam bo postalo jasno, da nočete imeti tistega energijskega polja v sebi, saj ničemur ne služi. Toda tedaj poskrbite, da boste zares do konca prekinili z njo. Če tega ne morete, jo raje sprejmite, se sprijaznite, da je v vas in usmerite pozornost na samo občutje. Nikar ne iščite miru. Ne iščite nobenega drugega stanja, temveč ostanite v tem, v katerem ste; sicer boste povečali notranje navzkrižje in nezavedni odpor. Odpustite si, da niste v miru. Vse, kar zares in povsem sprejmete, vas popelje tja, k miru. To je čudež predaje.