Notranji mir in tišina sta pogoj za srečo in zadovoljstvo
Predviden čas branja: 4 minute
Današnji čas prežema hrumenje tehničnega, v potrošnjo in v zunanjost usmerjenega sveta. Na vseh področjih človeškega življenja se izražata notranja in zunanja stiska. Vrednote, na katerih so gradile generacije, so izginile. Zdi se, da je nemirna in vihrava moč duha časa izbrisala preteklost in ogrozila prihodnost. Potrebujemo hrup, da bi utišali strah pred tišino.
Globoko v nas je hrepenenje po miru.
S tem ne mislimo na mir malodušja, temveč na mir polnega, ustvarjalnega življenja. Toda ali sploh še imamo sposobnost, pripravljenost in pogum za pavi mir? Človek, ki pozabi na svoje bistvo, živi zgolj v lupini. Ko notranjost postane molčeča, poišče zunanji hrup. Kadar se odtujimo duševnim močem, iščemo smisel svojega življenja samo še v površinski varnosti. Znajdemo se na bregu pred samim seboj in bežimo iz tihega, enakomernega valovanja svojega življenja, v ritem organiziranega in manipulativnega hrupnega bivanja.
MIR IN TIŠINA STA POGOJ ZA SREČNO ŽIVLJENJE
Ljudje smo za mir različno dojemljivi.
Razlogi za iskanje miru so raznovrstni, odvisni od starosti, zrelosti in značaja. Tako nas lahko na pot miru pripelje izkušnja trpljenja, težkih doživetij ali razočaranj. Samo notranji mir nam omogoča, da tudi v trenutku zunanjega hrupa izžareva mir in ga prenaša na druge. Malo je ljudi, ki izžarevajo resnični mir, ki prihaja iz notranjosti. Na njegovem mestu se pogosto pojavi mir, ki je kot disciplina izraz notranje voljne drže. Ekstravertirani osebi je mir bolj tuj kot introvertirani. Človeku, ki išče mir, je bližje kot tistemu, ki se ne zmeni zanj.
Mir je izraz samozavesti in ne izhaja, tako kot domišljavost, iz primerjave z drugimi, temveč iz trdne osnove v samem sebi.
Mir in tišina sta neodvisna od zunanjega priznanja in moči. To je čudovit mir, ki osrečuje in omogoča nam, da sprejmemo svojo usodo. Mir nam omogoča poln razvoj ustvarjalnih moči, kajti s sprejetjem samih sebe, takšnih, kot smo v resnici, se umirimo. Doživljamo poln razvoj produktivnih moči, saj jih ne zapravljamo za lažne zahteve. Notranji mir nam podeli to, kar imenujemo izžarevanje.
Mirni smo v sebi, tudi kadar stvari ne potekajo gladko.
Vedno ostajamo enaki, sproščeni, vedri in odprti do vseh stvari. Tako pridobimo v sebi tisto, kar je v življenju pomembnejše kot dosežki, namreč človeško zrelost. Zrelost je pri presojanju pomembnejše merilo kot materialni dosežki in sposobnost uveljavljanja. Občudujemo ljudi, ki se znajo uveljavljati in izkazovati.
- Zanima nas, ali imajo svoje prepričanje, ali so pošteni in zanesljivi?
- Zanima nas, ali imajo občutek dolžnosti in odgovornosti. Toda ali to zadošča?
- Ali ne manjka nekaj, kar je mnogo pomembnejše?
- Ali niso človeško izžarevanje, stopnja notranje uravnovešenosti in sposobnost resničnih stikov z drugimi nujno dopolnilo.
So ljudje, ki delujejo dovršeno in jim ni mogoče ničesar očitati.
Toda pri mnogih pogrešamo toplino. Poglobitev v stanje osebnega miru in tišine nam omogoča sproščeno življenje, ljubečo in razumevajočo naklonjenost do soljudi tako, ki ni izraz ošabne vzvišenosti, temveč znak človeške zrelosti. Mir in tišina naj postaneta izhodišče našega razmišljanja in ravnanja. Tišina nam omogoča ustrezno presojo življenja. S presojanjem svojih lastnih možnosti ugotovimo, da osebnost sestavljata duh in trlo, ki sta nedeljiva enota.
Resnična moč prihaja iz miru in samozavedanja in nam omogoči, da premagujemo telesne in duševne slabosti. Uporabljajmo stvari, ki naredijo vsakdanje življenje lepo in prijetno. Ne odpovedujmo se jim, moramo pa jih znati izbirati. Disharmonija v odnosu z okoljem je v mnogo primerih izraz našega lastnega neustreznega vedenja. Harmonija in mir, ki iz nje izhaja, sta predpogoj za doživljanje in uživanje življenja v vseh njegovih lepotah.