Zakaj je pomembno poskrbeti za zdravo in negovano kožo?
Predviden čas branja: 4 minute
K petim čutilom spada poleg oči, ušes, ust in nosu tudi koža. Ta ni le največje, ampak tudi najobčutljivejše čutilo. Bliskovito hitro nam sporoči, ali je nekaj koničasto, vroče ali ostro. Še posebej v prvem življenjskem obdobju so vtisi, posredovani prek kože, pomembnejši od vseh drugih. Tudi v kasnejših letih je človekovo počutje še vedno precej odvisno od občutkov njegove kože; srbenje sprosti nemir, ljubeznivo božanje napetost. Njeno neverjetno senzibilnost gre pripisati milijonom drobcenih čutilnih telesc, receptorjem za pritisk, mraz in toploto, prostim živčnim potem in drugim senzorjem v vezivnem tkivu usnjice, ki so po živcih direktno povezani z možgani in hrbtenjačo. Vsa poslana sporočila so z bliskovito naglico ocenjena, sprožijo občutke in, po potrebi, tudi dejanja.
Koža je v bistvu odlična klimatska naprava
Čeprav glavna pozornost kozmetike velja koži na obrazu, je prav, da vemo, kakšen pomen ima koža kot organ za zdravje celotnega organizma. Še zlasti, ker se na polti lahko vidi, ali so njene funkcije motene. Tako se, lahko zahvalimo koži, da je telesna temperatura zdravega človeka 37 stopinj ne glede na to, ali je temperatura okolja visoka ali nizka. To koža uravnava s pomočjo dveh mehanizmov; prvi je oženje in širjenje kapilar.
Pri mrazu toplotni senzorji žilice skrčijo, krvni obtok se upočasni, da se prepreči ohlajevanje krvi na površju.
Pri vročini se pa žilice razširijo, tako da lahko oddajo čezmerno toploto. Drugo možnost uravnavanja telesne temperature nudijo znojnice. V njih se nabira tekočina, in ko izhlapeva, ohlaja telo. Kako uspešen je ta način, pri telesnem naporu in poleti; žleze znojnice lahko na površje kože pošljejo do deset litrov ; hladilne tekočine; na dan, da s tem obvarujejo telo pred pregretjem.
Koža blaži sunke in uničuje bakterije
Tesno prepleteno in zato prav tako čvrsto kot elastično tkivo v vseh treh plasteh kože presenetljivo dobro varuje kosti in notranje organe pred poškodbami zaradi udarcev, pritiska in odrgnin. V prvo bojno vrsto, pa koža stopi, ko gre za zaščito pred kemikalijami in bolezenskimi klicami. Nekatere imunske celice, ki smo jih že omenili, so v koži prav tako številčne kot v krvi. Skratka, koža nas ne ščiti samo kot pasivna prevleka, ampak aktivno pripomore k temu, da ostanemo zdravi.
Koža je kot kemični laboratorij
Pod vplivom sončne svetlobe izdeluje koža vitamin D; ta skrbi za to, da je na voljo dovolj kalcija za gradnjo kosti in za številne druge presnovne procese. Druge specializirane celice pa prav tako pod vplivom svetlobnih dražljajev toliko časa spreminjajo določene aminokisline, dokler ne nastane kožno barvilo melanin. Ta pigment varuje kožo kot naravni senčnik pred ultravijoličnim žarčenjem in njegovimi škodljivimi posledicami. Če pa se take poškodbe celic že nastale, ker smo od senčnika nespametno pričakovali preveč, jih koža s pomočjo biokemičnega programa lahko vsaj delno spet popravi.
Kakor pri najnovejših metodah genske tehnologije tudi encimi kot kemične škarje odrežejo pokvarjene dele in jih nadomestijo z novim materialom. Žal pa se to ne posreči tolikokrat, kot bi želeli. Naslednja izredna lastnost kože je sposobnost nekaterih njenih encimov, da povečajo učinkovitost telesnih hormonov. Tako se na primer kortizon spremeni v še učinkovitejši hidrokortizon, moški spolni hormon testosteron pa v dihidrotestosteron. Ta senzibilizira lasne korenine in lojnice in lahko povzroči izpadanje las, mastno kožo in mozoljavost. Čeprav je koža med vsemi organi najlažje dostopna, še zdaleč ni povsem raziskana.