Preverite, kako premagati nezadovoljstvo ter osamljenost!
Predviden čas branja: 0 minut
Naša nižja narava, lažni jaz, je najbolj nezadovoljna stvar na svetu. Nikoli je ni mogoče popolnoma zadovoljiti. Če na prostem cvetličnem polju raste ena sama plevelna bilka, jo bodo oči jaza gotovo opazile. Nižja narava nima svojega življenja, zato si sposoja naše misli in občutke, da bi ustvarila svoj mali, navidezno živi svet. Največji strah lažnega jaza je, da bo zmanjkalo misli in občutkov, ki ga ohranjajo pri življenju. Ampak zakon narave pravi, da mora vse, kar je živo, tudi umreti. Tudi občutja, ki so nekakšne vrste odmev našega trenutnega stanja in dojemanja, niso večna.
Odmevi, pa kakršni koli že, obstajajo ločeno od svojega izvora.
Živijo svoje kratko življenje in nato potihnejo. Odmev obstaja, ne živi. Je le senca, ki izgine takoj, ko posije sonce. Tudi nezadovoljstvo je neke vrste notranji odmev. Nesrečen človek najbrž težko verjame, da ima trpljenje omejeno trajanje, ker je le odmev nekega dogodka. Notranji nemir, napetost, bolečine vse to se nam zdi resnično. Ampak bolečina in strah se nam zdita povsem resnična tudi v nočnih morah. Kam izginejo ti občutki, ko se zbudimo? Preprosto jih ni več, saj so bili resnični le do trenutka, ko smo se zbudili iz sanj.

Neprijeten dogodek odmeva v nas kot nekakšen spomin.
Čustveno doživljanje njegovega zvoka v nas zbudi nemir in strah, vedno ko mu prisluhnemo. Gre za motno, ki jo običajno izoliramo od preostalega notranjega sveta in poskušamo odpraviti, da bi v življenje spet vnesli zadovoljstvo. Narobe! Tu se vedno ujamemo v past, ki je večina niti ne opazi. Nezadovoljstvo je odraz vašega trenutnega načina razmišljanja, ki ga motivira lažni jaz. Niste zadovoljni. Nobeno naravno stanje ni neposreden izvir notranje bolečine, trpljenja.
Občutki nesreče in nezadovoljstva, vsi ti votli odmevi, so del narave lažnega jaza, s katerim se nenehno istovetite. Želja, da bi se počutili drugače, bolje, izhaja iz vzgibov nižje narave, v resnici pa si želite postati drugačni, boljši. Počutiti se in biti sta dva popolnoma različna pojma, dve popolnoma različni stanji, pri čemer je biti v vseh pogledih v premoči. Sprememba v smislu premika od lažnega jaza k pravemu jazu je sicer dolgotrajneša od spremembe razpoloženja.
Ampak pravi jaz je večen, medtem ko so razpoloženja trenutna.

Za katero spremembo se boste odločili odločate sami. Ko vam nekaj začne govoriti, da ste sami in da izhoda ni, je pomembno, da ne ukrepate panično. Pomislite na misli o pravem jazu, in ne poslušajte odmevov lastnega glasu. Odmevi niso zato, da bi jim sledili. Odmevi so minljivi, in ko potihnejo, z njimi umira tudi lažni jaz. Ne trudite se sami sebi dokazati, kdo ste, ampak preprosto bodite to. Prava narava ne potrebuje dokazov, ker prava narava je dokaz. Življenje z vsemi zapletenimi dogodki in odnosi doživljamo na podlagi svojega vedenja.
Vsakodnevni dogodki, ki so velikokrat nepredvidljivi, od nas pričakujejo najboljše odgovore ali odzive.
Ko se nam zdi, da smo našli najboljši možen odgovor, ukrepamo v skladu z njim. Nato sledi čakanje in opazovanje nadaljnjega poteka dogodkov. Pred takšno nalogo smo vsakodnevno postavljeni neštetokrat. In neštetokrat ponovimo postopek iskanja najustreznejšega odgovora. To ponavljamo vse do trenutka, ko dogodek doseže nekakšno dokončno stanje ali ugodno ali neugodno. Ljudje v danem trenutku ravnamo v skladu z vsem, kar nas je naučilo življenje na nižji stopnji, to pa se ne izkaže vedno za najuspešnejši pristop.