Kako ugotoviti, da se je začel proces uravnoteženja ega in jaza?
Predviden čas branja: 3 minute
Z egom se ne rodimo. Rodimo se samo s kalupom, ki ga lahko zapolni ego. Pravzaprav se rodimo samo z jazom, v katerem odseva naša duhovna narava. Ego je del duševnosti, ki nastane v trenutku, ko med odraščanjem spoznamo sebe in njih, saj šele takrat ugotovimo, da se razlikujemo od drugih. Kar ponovno dokazuje, da otroci živijo dosti bolj modreje od nas odraslih. Otroci vedo, da smo vsi eno. Vedo, da nas povezuje isto bistvo, čeprav nas ločuje različna zunanjost.
Če gledamo samo po zunanjosti, razlike med ljudmi seveda obstajajo.
Če pa gledamo tisto, kar človek v resnici je, prvotni sloj njegovega srca, vidimo, da je pri vseh enako neskončno čist. Ego je del naše človeške, jaz pa del naše božanske osebnosti. Jaz nas navdihuje, ego pa ta navdih poganja. Ego sam po sebi sicer ni slab, samo zase pa, saj je omejen. Ego je motor, jaz pa mora biti krmilo. Če imamo razvit ego, lahko uravnotežimo energijo zemeljske okolice oziroma vseh svojih vlog v življenju. Če imamo razvit svoj jaz, se učimo prepoznavati, kdo v resnici smo , saj znamo uravnotežiti impulze in božanske ravni.
Ljudje s prevladujočim egom obožujejo gmotne dobrina, ker mislijo, da jim te dajejo vrednost. Koliko imam, toliko veljam, si misli njihov siromašni um. Čeprav so kdaj res neizmerno bogati, so duhovno reveži. Za nameček se nenehno primerjajo z drugimi. Ne gledajo vase, temveč okoli sebe. Zato tudi mislijo, da nikoli nimajo dovolj, saj ima vedno kdo več kot oni.
Z jazom odkrivamo radost in hvaležnost tako, da ga izpuščamo iz njegove človeške lupine, ki smo jo ustvarili med življenjem.
Zato je neizmerno lepo, kadar pokate od smeha. Živa energija, ki se pri tem sprosti iz telesa, je namreč podobna duhovni energiji, kadar spoznavamo svoj jaz. Ni treba, da želimo biti boljši, pomembno je, da želimo biti mi. Ni stvar v tem, da smo najboljši. Vsakdo ima svoja merila. Svoj jaz začnemo odkrivati tako, da začutimo željo do sebe. To željo lahko začutimo, ko nam uspe razviti hvaležnost za tisto, kar imamo. Skrinjica v nas razvije hvaležnost za tisto, česar nimamo, ker se zavemo, da tega niti ne potrebujemo, da bi živeli sebe, pomeni, a smo že odkrili svoj jaz in da živimo z energijo srca. Tako odkrijemo svoj jaz. Drugače ne gre in drugače nam niti ni treba, saj je že tako sijajno.
Ego uravnoteži vse zemeljsko, torej vse tisto, kar je nastalo kot neposredni odziv na okolico.
To vključuje tudi vse vrste strahov, ki pa v sproščeni zavesti načeloma ne obstajajo. To ne pomeni, da jih mi kot ljudje ne čutimo, temveč da se v nas, če vemo, da smo ljubezen in da je ljubezen nasprotje strahu, ne morejo naseliti. Strahovi ne obstajajo v našem jazu, ki ima v sebi zavest o naši božanski naravi.
Kako ugotovim, da se je začel proces uravnoteženja ega in jaza? Nikoli ne izgubiš zaupanja vase. Niti najmanj ne moreš podvomiti o tistem, kar počneš in kar si. Lahko imaš slab dan, vendar niti takrat ne podvomiš vase. Ko se v vas naseli ta občutek upravičene samozavesti, imate razvit jaz. Ko se tehtnica od negotovosti nagne proti večji gotovosti, pomeni, da se je zavest začela uravnovešati. To se zgodi na vrhuncu samospoznavanja.