Kaj storiti, ko ne vemo kako naprej?
Predviden čas branja: 4 minute
V življenju se nam včasih zgodi, da ne vemo, kako naprej. To so tako imenovane slepe ulice, ki nas lahko spravijo ob pamet, ali pa omogočijo, da se zgodi nekaj zelo posebnega. Zato je ključno, da imamo do njih primeren odnos. Rešitev se ne skriva v brezglaven udarjanju ob zid. Na zidu so namreč napisana navodila, kako lahko hitro uidemo iz tega sveta, ki sestoji iz samih takih zidov. V tem svetu zelo radi živimo ločeno od drugih. Cel svet namreč predstavlja gromozanski zid, znotraj katerega imamo majcen kotiček, v katerem lahko živimo.
Določene ovire so nepremagljive. Kaj pa to pomeni?
Da jih ne moremo preseči z nobenim materialnim pristopom. Ko se znajdemo slepi ulici, nas lahko rešijo samo duhovne tehnike in pristopi. Zato je pomembno, da sicer težavne okoliščine dojamemo kot zanimive, saj se čudeži zgodijo prav takrat, ko se znajdemo v slepi ulici. Modreci pravijo, da so slepe ulice posledica karme, časa v katerem se odkupimo za najhujša dejanja iz preteklosti bodisi zelo pomemben trenutek v življenju, ko lahko naredimo pomemben miselni preboj in tako napredujemo. Težavne okoliščine nikakor ne pomenijo, da nam ostane samo še najslabše.
Prav nasprotno, kažejo, da se je naše staro poglavje življenja zaključilo.
Premakniti se moremo torej na novo raven. Zato slepa ulica ni konec poti. V resnici je vzletna steza, na kateri moramo pospešiti in vzleteti. Če ne moremo napredovati vodoravno, moramo pač vzleteti. Vzletna steza se sicer konča, to pa ne pomeni, da se moramo ustaviti. Prav nasprotno; pospešiti mora ter vzleteti nad slepo ulico. V slepih ulicah življenja tudi mi ne smemo brezciljno jokati ter tratiti svojega časa. Vsem neprijetnostim navkljub moramo nadaljevati z opravljanjem svojih dolžnosti. Lahko se zgodi, da se dolgo časa ne zgodi prav nič.
V takem primeru sprememba še prihaja. Morda se zdi, da je pred nami zid oziroma, da smo v slepi ulici. Ampak vedeti moramo, da to sploh ni slepa ulica, temveč konec vzletne steze, na kateri moramo vzleteti ter doseči novo raven. V resnici prav vsak korak na naslednjo razvojno stopnjo spremlja slepa ulica. Takrat se nam zdi, da nam prav nič ne gre od rok ter da kar mrgoli ovir.
Vse se zdi brezupno in brez smisla.
Ampak, če se v takih trenutkih še naprej trudimo, bomo pridobili dovolj hitrosti za polet. Tako bomo preleteli slepo ulico. Ključno pa je, da se ne ustrašimo. Ni nam treba skrbeti, če bomo z glavo udarili ob zid. V večini primerov moramo delovati zbrano, upoštevati svoje meje ter iskati uravnotežene rešitve. Misliti moramo na samoohranitev ter zdravo življenje. S slepimi ulicami mislimo na primere , ko si resnično ne znamo pomagati. Takih okoliščin ne izzovite sami. Preden se z glavo zapodite v zid, se prepričajte, da vam je ta zid postavilo življenje.
Če bomo povsod videli slepe ulice, obstaja nevarnost, da bomo postali kot ponoreli navijač, ki razbije vrata, ne da bi sploh poizkusil poiskati ključ, pa četudi se ta nahaja v kakšni škatlici ali cvetličnem lončku. Nevarno je tudi, če postanemo pretirano čustveni in slepih ulic sploh ne prepoznamo. V takem primeru čakamo, da se težava razreši sama ter pričakujemo, da bo priletela sreča.