Velikonočne jedi so veliko boljše s hrenom
Predviden čas branja: 5 minut
Običajno je čez leto pozabljena in premalo cenjena ta z žveplom okrepljena in prehransko bogata ter okusna zdravilna rastlina hren. Nanj se po navadi po že starih običajih spomnimo le za veliko noč, čeprav je vsestransko uporabna celotna rastlina, ki jo lahko pripravimo na mnogo načinov čez vso leto. Tako kot velikonočna šunka simbolizira Kristusovo telo, potica trnjevo krono, rdeči pirhi kapljice krvi, tako hren ponazarja žeblje. Znano je, naj bi se hrenova korenina izkopavala le v mesecih, ki vsebujejo črko r in sicer od oktobra do aprila. Izročilo pravi, da ima takrat najmočnejšo ostrino in kvaliteto.
Prav je, da upoštevamo običaje naših prednikov, vendar verjemite, da je odlična priloga v katerem koli mesecu.
Pa ne samo korenina, prav okusni so prvi hrenovi listi, ki poženejo iz korenine, nato majhni pritlični mladi listi kot popestritev v solati. Starejši listi so za uživanje pregrenki, so pa odlični za zeleno zastirko, predvsem okrog krompirja proti koloradskemu hrošču ali pa iz njih pripravimo naravno škropivo proti glivičnim boleznim koščičastega sadja in nekaterih vrtnin. Te starejše liste lahko uporabljamo tudi kot obloge pri revmatičnih obolenjih in obolenjih dihal, ter za lajšanje bolečin in srbečice pri pikih žuželk (prizadeto mesto drgnemo z zmečkanimi listi).
Ta zelo zdravilna in tudi dražilna rastlina »žveplenjača« vsebuje mnogo glukozinolatov, žveplovih spojin, ki se ob ribanju in žvečenju spremenijo v zdravilno gorčično olje.
Njegovi olupljeni in hrustljavi peclji ter stebla so odlična priloga z kislo smetano ali grškim jogurtom. Poznamo ga po njegovi razkuževalni moči, topilcu sluzi v dihalu, diuretiku, ki pospešuje odvajanje vode, spodbuja presnovo maščob, zato je v podporo pri hujšanju. Hkrati ima zelo malo maščob in nizko kalorično vrednost. Ob obilju velikonočnih mesnih jedeh je vsekakor primeren, da z njim vsaj malo izničimo večje količine zaužitih suhomesnih in masnih jedi. Izredno okusna je hrenova priloga tudi k prekajenim ribam. Čez vse leto ga lahko postrežemo na različen način pripravljenega k kuhani govedi ali ga uživamo enostavno namesto kakšne druge solate, priloge, omake.
Užitni in odlična popestritev okusa so tudi hrenovi popki ter cvetovi (predvsem za solate).
Vsebuje precej rudnin in vitaminov, pa tudi vlaknin ter beljakovin. Je bogat z vitaminom C, vitaminom E, vitaminom B1 in B6, kalijem, kalcijem, fosforjem, železom, cinkom, bakrom, gorčičnim oljem (ima antibakterijske lastnosti), luteinom, beta-karotenom ,vsebuje tudi nekaj vitamina B2 (folatov), ter omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, folno kislino ter pantotensko kislino.
Zaradi vseh njegovih učinkovin nam lahko, kot navaja v knjigi Nekaj divjega, Dario Cortese pomaga njegovo uživanje izboljšati čistiti dihala, kri, znižati previsok holesterol, zvišati nizek krvni tlak, izboljšati prebavo, odvajati vodo iz telesa, ščititi celice pred prostimi radikali, ter oskrbeti telo z energijo ali se z njih samo prepuščati kulinaričnim užitkom, brez da polagamo pozornost, da vsebuje množico za nas koristnih učinkovin. Veliko njegovih zdravilnih učinkovin z segrevanjem izničimo, zato ga je najbolje uživati svežega, surovega. V kolikor ima za vas preoster okus in vonj, ga ribate / nastrgate pri viru toplote (štedilnik, pečica), na svežem zraku odzunaj ali naribanega za kakšno minuto postavimo v pečico.
PRIPRAVIMO GA LAHKO TAKO SVEŽEGA, KOT TOPLEGA:
- Sveže nariban ali nastrgan brez dodatkov
- Jabolčni hren
- Jajčni hren
- Smetanov hren
- Hren z medom (proti prehladu in gripi)
- Hrenova omaka
- hren v fižolovi omaki
- hren v krompirjevi omaki
- hren v smetanovi omaki
- hren z drobtinami, poparjen z vročo govejo juho
- hrenov sirup (proti bronhitisu)
Lahko pa ga uporabljamo samo kot začimbo za izboljšanje okusa različnim jedem (za omake, zrezke v omaki, meso, polpete, skuto, jajčne in krompirjeve jedi ter solate).
ENOSTAVNO PRIPRAVLJEN IN OKUSEN SMETANOV HREN:
V skledo drobno naribamo poljubno količino olupljene, sveže korenine hrena, ki mu primešamo par žlic grškega jogurta in kisle smetane (v razmerju 6/3, da prevladuje kremast grški jogurt, ter dodamo po okusu malce soli. Za manj kalorično prilogo uporabimo samo grški jogurt, če pa želimo bolj poln okus pa dodamo samo smetano. Vse skupaj nežno premešamo in pred serviranjem postavimo za kratek čas v hladilnik, da se razvije njegov specifičen okus.
HRENOVA OMAKA S KISLO SMETANO:
Za 2 osebi uporabimo polovico stare žemlje (lahko tudi kruh), ki jo namočimo v govejo juho (1,5 dcl) in na majhnem ognju kuhamo cca 10 minut, dodamo 1 veliko žlico kisle smetane, 1 veliko žlico naribanega hrena, solimo po okusu in dolijemo malo žličko kisa. Z paličnim mešalnikom kuhano omako dobro zmiksamo in še toplo ponudimo k govedini ali svinjini.
Poskrbite da bodo vaše brbončice uživale v pestrem izboru različno pripravljenega hrena, saj vam bo zraven užitka, hvaležno tudi vaše telo in zdravje. Mirne praznike, z bogato obloženo mizo velikonočnih dobrot, ter nasmejanih obrazov vam želimo.
Pripravila T.C.