Kako pomembna je kakovost med predajanjem znanja?
Estimated reading time: 1 minuta
Delo se začne z učenjem. Učenje poteka prek odnosa med učencem in učiteljem, ki izobražuje za določen poklic oziroma že dalj časa opravlja ta poklic in ima torej veliko izkušenj in znanj. Zavedamo se, kako pomembna je kakovost tega odnosa za učenca, saj ga lahko spodbuja ali zavira, mu vzbuja občutek lastne vrednosti ali ga ponižuje, ga pomirja ali mu zbuja strah, ga navdaja z vedrino ali mračnostjo, spodbuja njegovo samostojnost ali ga omejuje, poteka v dobronamernem ali sovražnem vzdušju.
To je seveda odvisno od obeh udeležencev odnosa, od njune preteklosti, njune čustvene vrednosti, od učenčeve želje po učenju in učiteljeve želje po poučevanju.
Razumljivo je, da nekateri učenci potrebujejo trdnejšo roko, drugi pa se hitro zaprejo vase, če smo do njih nestrpni in nejevoljni. V družini, šoli in delovnem okolju je učenje seveda močno povezno s sposobnostmi učenca, s tem, na kakšen način se najlaže uči ( slušni, vizualni tip) z njegovimi zanimanji, z delovanjem njegovega intelektualnega ustroja (logika, analogija, intuicija), povezano pa je tudi s sposobnostmi učitelja, z njegovim načinom komunikacije, njegovimi muhami in slabostmi.
Naša znanja in veščine se izgrajujejo v zapleteni kombinaciji prirojenega, ki predstavlja edinstvene in trajne sposobnosti, in pridobljenega, kjer druga oseba igra ključno vlogo.
Vendar se je tudi druga oseba izgradila v odnosu z drugimi ljudmi, kar pojasni civilizacijsko raznolikost in raznolikost tradicij učenja, ki se razlikuje od naroda do naroda. Torej moramo hkrati sprejeti prirojene razlike in nujni potrebo po pridobivanju novih vsebin, ki ne izbrišejo prvotnih neenakosti, ampak ustvarijo nove, ki so povezane z odnosom učitelj učenec.
Odnos med učiteljem in učencem je enak drugim človeškim odnosom. Učencu bi naredili medvedjo uslugo, če bi za vsako ceno v odnosu želeli ustvariti pogoje, kjer ne bi ila prisotna nobena napetost, kajti tam, kjer ni napetosti, tudi toka ni, pravijo elektrikarji. Zdrava pamet nas spet opominja, da je treba najti kompromis; krhka osebnost potrebuje potrpežljivega in razumevajočega učitelja, samosvoja osebnost potrebuje odločnega učitelja, ki jo zna ukrotiti, zrela osebnost pa potrebuje učitelja, ki je strokovnjak, ne pa nujno tudi psiholog.
Cilj učenja je vedno usmerjen k pridobivanju znanj, vendar gre zaradi odnosa učitelj-učenec tudi za vzgojo obeh udeležencev v smislu medosebnega odnosa.
Človeško učenje predstavlja veliko bogastvo in ima velik potencial, kar pomeni, da je smiselno dobro izbrati učitelje, ne samo na podlagi njihove strokovnosti, ampak tudi na podlagi njihovih sposobnosti dobrih medsebojnih odnosov in njihove vzgoje. Družbeno življenje obstaja na podlagi pogodbe moralne in materialne. Svet dela hitro razkrije ali poglobi naravo pogodbenega odnosa. Svet dela močno temelji na uravnoteženosti izmenjav.
Pogosto pravimo, da je dobra kupčija, če vse stranke pridobijo.
Merkur je v rimski mitologiji hkrati bog trgovcev in tatov, kar je nekatere speljalo na napačno pot. Pri odnosu učenec učitelj je najmočnejše gonilo osebna želja po napredku, ki mora biti močnejša od odpora do ponavljanja, napak in nepopolnosti, ki se nekaterim zdijo ponižujoči. Ubogljivost je značilna za človeka, ki ima svobodno voljo. Vendar, če je prav razumljena in na pravi način zahtevana, ni v nasprotju s človekovo vitalno potrebo po svobodi. Zakaj jo pogosto občutimo kot ponižujočo, čeprav je nujno potrebna v družbi. Tudi za temi vprašanji se skrivajo problemi vzgoje podrejenih in nadrejenih.
Preberite tudi HOROSKOP: STE V DRUŽINSKIH ODNOSIH SPROŠČENI IN PRILAGODLJIVI? in RESNIČNO SLAB ODNOS, TODA S KOM?