Slab odnos je drugačna zgodba z istim odgovorom, vprašanje samega sebe.
Estimated reading time: 4 minute
Delo ni nikoli pasivno, drži pa, da so njegovi rezultati vedno miroljubni. Včasih se lahko znajdete v odnosu z nekom, ki je jezen, žaljiv, fizično agresiven ali nasilen so samega sebe, z nekom, ki svoje misli projicira na vas in resnično verjamete, da ste vzrok njegovega trpljenja. Če čutite, da bi radi prekinili tak odnos, to seveda storite takoj. Slab odnos je drugačna zgodba z istim odgovorom; vprašanje samega sebe.
Če živimo z nekom, ki projicira svoje misli na mas do točke, ko rani in poškoduje naše telo, moramo izprašati svoja prepričanja.
Izprašati moramo svoje misli, ki so nas ustrahovale, da smo vztrajali v odnosu, poleg tega pa moramo misliti, kot na primer; ne bi nas smel udariti z njegovimi rokami, ne bi smeli s svojim umom vpiti na nas, ne bi se smeli prikrajšati za radost, ki je v nas. Je to vsaj tako, če ne še bolj resnično? In, če je, kako naj začnemo živeti preobrate?
Zapustiti partnerja ali ostati z njim. V miru.
Morda ste se odločili, da boste še naprej prenašali partnerjeve tako imenovane napake, morda ne. Toda ne glede na to, ali boste vztrajali v odnosu, lahko to storite na dva načina. Prvi je v miru in z ljubeznijo, drugi je v vojni, z jezo in obtoževanjem. Če želite mir, naredite; obsodite svojega partnerja, zapišite vse sodbe, postavite si štiri vprašanja in naredite preobrate.
Sprevidite, da so njegove napake to le v vaših očeh, in nato dopustite odločitvi ali boste ostali ali ga boste zapustili, da pride sama od sebe. Vedno bo prišla ob pravem mestu in niti za sekundo prezgodaj. Ko se razideta morda postaneta še dobra prijatelja. Čudovito je namreč ljubiti očeta svojih otrok. To je dar odprtega uma. Ko je odprt vaš um, je odprto tudi vaše srce.
Drugo brez drugega ne gre. Starši, ki to dvoje ločujejo in verjamejo svojim mislim, postanejo hladni, jezni in zmedeni ter vse prevečkrat zanemarijo izkušnjo srca.
Ljudje, ki lahko brezpogojno ljubijo, a se kljub temu ločijo. Jeza pri vsem tem ni prav nič potrebna. Toda zdi se vam, da bi partnerja težje zapustili, če bi ga resnično ljubili, saj tedaj ne bi imeli motivacije za odhod. Strah in jeza sta nujna za vašo motivacijo, je to res? Ne, seveda ne. A drugim bi lažje pojasnili svojo odločitev, če bi se veliko prepirala in razburjala. Če ste sprijaznjeni s svojimi razlogi za odhod, vaš um ni več v stalni vojni pripravljenosti.
Otroke prenehate učiti, da lahko nekoga zapustite le v jezi, in jim pokažete drugačno pot.
Še vedno ga ljubite, a imate svoje razloge, zakaj ga boste zapustili, saj ljubite tudi sebe, ste uravnoteženi in skrbni. Ko smo iskreni in jasni, nas tisti, ki so nam blizu, razumejo veliko lažje. Prenehamo kričati nanje, kot da so naši sovražniki. Prijazno in ljubeče jim pojasnimo, kaj in kako vse smo mi sami prispevali k problemu. Vemo, da nas želijo razumeti, a ne pričakujemo njihovega razumevanja, saj je to njihova stvar. Ni namreč pomembno, ali razumejo oni, temveč ali razumemo mi. Takrat smo najbolj srečni.
Preberite tudi HOROSKOP: NAJBOLJ POTRPEŽLJIVA IN NAJBOLJ NESTRPNA ŽENSKA in KAJ STORITI, KO JE OTROKOM VSE BREZVEZE?