Poznate izraz kompromitiranje, ki pomeni da dajete več kot sprejemate?
Predviden čas branja 4 minute
Kompromitiranje je sprejemanje odnosov v katerih ne dobimo niti minimuma tistega, kar potrebujemo. Dogaja se, ko v odnosih sprejemamo veliko manj, kot zaslužimo. Oziroma ko sprejemamo veliko manj, kot lahko damo. V odnosih namreč vlada nešteto zelo zapletenih pravil, med drugimi tudi, da morate samo odpreti srce in bo vse preprosto ali da se samo prepustite Vesolju in bo vse popolno. Ne, ni tako preprosto. Niti približno. Večina pravil v medosebnih odnosih je precej zapletenih, eno pa je kruto preprosto.
Vsak od nas si zasluži, da dobi vsaj približno toliko kot lahko da.
Kar lahko daste kot partner, si zaslužite od partnerja. Kar lahko daste kot delavec, si zaslužite od delodajalca. Kar lahko daste kot prijatelj, si zaslužite od prijatelja. Približno toliko, kot lahko daste. Ne morete izmeriti vsakega grama vložene energije in vloženega časa, toda približno toliko, kot nekomu daste, morate od njega tudi dobiti. Težava nastane v situacijah, ko ugotovite, da od partnerja, delodajalca, prijatelja ali le polnoletnega člana družine ne morete dobiti tistega, kar si zaslužite, in še naprej ostajate v tem odnosu. Več let.
Kompromitirate se, ko sprejemate drobtinice od drugih, saj v odnosu raje izgubite sebe, kot da bi tvegali izgubo odnosa.

A zagotovo si zaslužite več. Nihče si ne zasluži zgolj drobtinic. Nihče si ne zasluži nesreče. Nihče si ne zasluži, da v odnosi izgubi sebe. To je nevarno in na žalost lahko ima tudi zelo visoko ceno, ne le v življenjskem zadovoljstvu, temveč celo v zdravju. Kompromisi so prisotni povsod, nujni so in jih preprosto moramo sprejeti.
Še posebno če smo dopolnili psihološka leta in ne sanjarimo več o popolnih princih, popolnih službah in brezhibni družini, v kateri se nikoli ne spremo, ter prijateljih in družbi, s katerimi se vedno o vsem strinjamo in nas vedno sprejemajo takšne, kakršni smo. Preprosto rečeno; kompromisi so situacije, ki sicer niso idealne, vendar v njih kljub vsemu dobivamo približno toliko, kot dajemo in si zaslužimo.
Vsekakor izpolnjujejo vsaj naše minimalne zahteve in še malo več.
Niso najboljše in lahko se še izboljšajo, so pa vsaj minimalne. Imamo tisto, za kar vemo, da moramo imeti, da bi sploh lahko bili srečni. To pomeni, da v službi ne dobivamo vedno potrditve, ki si jo zaslužimo, a jo dobimo dovolj pogosto. Kompromitirali bi se, če bi nas v službi poniževali, namesto da nas le včasih prikrajšajo za potrditev. Kompromisi v prijateljstvu ali zvezi so na primer, da si sicer ne delimo vseh življenjskih vrednot, a si delimo vsaj ključne.

Kompromitirali bi se, če bi leta ostajali v odnosih ljudmi, s katerimi imamo skrajno različne ali celo diametralno nasprotne življenjske vrednote in prioritete.
Kompromisi v družini so situacije, ko nam stvari niso vedno po volji, a tudi ne povsem v nasprotju z našo voljo. Toda če dopustimo, da nas družinski člani izkoriščajo kot predpražnik ali kot koš smeti, se v resnici kompromitiramo. Tako gotovo ne kažemo spoštovanja do sebe in ne dobivamo tistega, kar si zaslužimo, razen če tudi mi z njimi ne ravnamo kot s košem za smeti.
Kompromise vsi sprejemamo, saj so nujen del življenja. Nimamo idealnih zakonov, službo in prijateljev. Kompromisi so povsem normalni in nujni ter zdravju ne škodujejo. Kompromitiranja in kroničnega nezadovoljstva v odnosih, v katerih nenehno dobivamo manj, kot dajemo in si zaslužimo, pa ne smemo sprejemati, ker je toksično.
Preberite tudi HOROSKOP: KDO SE NAJBOLJ TRUDI OHRANITI ODNOSE IN KDO NAJMANJ? in ZNAMENJA, DA JE ODNOS V STISKI