Zavedanje je nevtralno razpoloženje, ki v stanju neobrzdanih čustev skrbi za dejavnost razmišljajočega jaza.
Estimated reading time: 4 minute
Spoznaj se, govori v prid temeljnemu načelu čustvene inteligentnosti; zavedanju svojih čustev, kakršna se porajajo. Na prvi pogled se morda zazdi, da so občutki popolnoma jasni; bolj premišljen preudarek pa nas spomni na čase, ko se nismo dovolj menili za to, kaj zares čutimo, in tem občutkom tudi kasneje nismo prisluhnili. Zavedanje sebe ni takšna vrsta pozornosti, ki bi se pustila speljati čustvom in se preveč burno odzivala na zaznave ali celo pretiravala z njimi.
To zavedanje je nevtralno razpoloženje, ki v stanju neobrzdanih čustev skrbi za dejavnost razmišljajočega jaza.
Pozorno samoopazovanje omogoča, da se enako umirjeno zavedamo razvnetih in burnih občutkov. Manj pozorno samoopazovanje pa se odraža kot rahel odmik od doživljaja, kot vzporeden tok zavesti, ki jo hkrati presega, lebdi nad glavnim tokom ali poleg njega in se raje zaveda, kaj se dogaja, kot da bi se zapletal ali izgubljal v dogajanju. Razlika spominja na človeka, ki bi moril od besa, a se mu utrne misel razmišljajočega jaza. To, kar občutim je jeza, ki se prikrade kljub hudemu besu.
S stališča mehanike živčevja v zavesti, tako rahel preskok v miselni dejavnosti verjetno opominja, da mrožje zelo dejavno beleži čustva, kar je prvi korak k obvladovanju.
Zavedanje čustev je osnovna čustvena spretnost, na kateri rastejo druge, na primer samoobvladovanje. Zavedanje sebe na kratko pomeni zavedati se obojega, svojega razpoloženja in misli o svojem razpoloženju. Zavedanje sebe je v notranjost usmerjena pozornost brez odzivanja in presoje.
Takšna čutnost deluje manj ravnodušno; tipične misli, ki razodevajo čustveno samozavedanje so: Tega ne bi smel tako čutiti; Razmišljam samo o debrem, da bi se razvedril; pri bolj omejenem samozavedanju pa se utrne Bežna misel kot; Ne misli več na to;, ki naj bi veljala kot odziv na hudo razburljivo okoliščino. Čeprav obstaja logična razlika med zavedanjem čustev in prizadevanjem, da bi jih spremenili, je ugotoviti, da iz praktičnih razlogov zavedanje in prizadevanje vedno delujeta povezano.
Ko se zavedamo, v kako bednem položaju smo, se hočemo izvleči iz njega.
To spoznanje se zelo razlikuje od prizadevanj, s katerimi poskušamo preprečiti odzivanje na čustveni vzgib. Ko z vzklikom zaustavimo otroka, ki je v hudi jezi udaril prijatelja pri igri, preprečimo le udarce, jeza pa še kar kipi. Otrokove misli so še naprej uperjene v dogodek, ki je sprožil jezo, jeza se ne umiri. Zavedanje sebe ima močnejši vpliv na razgreta sovražna čustva. Spoznanje ; to kar občutimo, je jeza; nudi več svobode, ne le edine možnosti, naj ne udarim nazaj, temveč še eno, da pustim, da se jeza ohladi.
Ljudje se na različne načine odzivajo na čustva in upravljajo z njimi
Ljudje, ki se zavedajo sebe; svojega razpoloženja in imajo zato izrazito prefinjeno čustveno življenje. Njihov jasen pogled na čustvovanje lahko močno vpliva na druge osebnostne poteze; so neodvisni, zaupajo v omejitve, ki si jih sami postavijo, so duševno trdni in na življenje gledajo s pozitivnega stališča.
Popustljivi ljudje; se pogosto pustijo premagati čustvom in se čutijo nemočne, da bi jim ubežali, kot da bi čustva prevzela nadzor nad njihovim življenjem. Nemirni so in se slabo zavedajo svojih čustev, zato se izgubljajo v njih.
Dovzetni ljudje; večinoma jim je jasno, kaj občutijo, in so tudi dojemljivi za razpoloženja, zato jih niti ne poskušajo spremeniti. So razdeljeni v dve skupini; v prvi so dobrovoljneži, ki jim ni mar, da bi spreminjali svoje razpoloženje, v drugi pa ljudje, ki se dobro zavedajo svojega razpoloženja, a se kljub temu prepustijo slabi volji, ter ničesar ne ukrepajo, da bi se je znebili, kljub silni žalosti.
Preberite tudi STE SPOSOBNI BITI TO KAR STE? in STE SPOSOBNI POSTAVITI MEJE?