Nihče drug ne more odgovoriti na vaše vprašanje; Kdo sem? Sami boste vedeli.
Estimated reading time: 4 minute
Bojazen, da izgubljate sebe, svoj razum, zdravo pamet, um, vse ker so vam jaz dodelili drugi, je sestavljena iz vseh teh stvari, saj je videti, da se vam bo zmešalo. Nenadoma začnete nekaj početi, samo da bi se zamotili. Če ni ljudi, je vsaj nekakšno delovanje. Tako se lažno zamoti in ne začne izginjati. Zato ljudje doživljajo najhujše težave med prazniki. Pet dni delajo, upajoč, da se bodo na koncu tedna sprostili.
Ampak konec tedna je najhujši čas na svetu. Več nesreč se zgodi on koncu tedna, več ljudi si vzame življenje, več kraj…
Nenavadno je, da so se ti ljudje zamotili za pet dni in ni bilo nobenih težav. Ampak ob koncu tedna imajo nenadoma izbiro, ali naj se z nečim zamotijo, ali pa se sprostijo, le da je sproščanje polno strahu, kajti lažna osebnost izgine. Samo da se zamotite, samo da počnete kar koli trapastega. Množica je bistvena za obstoj lažnega jaza.
V trenutku, ko je osamljen se vam začne mešati.
Na tem mestu bi moral človek razumeti malce meditacije. Naj vas ne skrbi, kajti to, kar lahko izgine, naj le izgine. Nikakršnega smisla nima, da bi se tega oklepali, saj ni vaše, saj to niste vi. Vi ste tisti, ki ostane, ko se lažno razblini in se sveže, neonesnaženo bitje pojavi na njegovem mestu. Nihče drug ne more odgovoriti na vaše vprašanje; Kdo sem? Sami boste vedeli. Vse meditativne tehnike so zgolj pomoč pri uresničevanju lažnega.
Ne dajo vam resničnega saj resničnega ni mogoče dati. Tisto, kar je mogoče dati, ni resnično. Resnično že imate, le še lažno je treba odvzeti. Meditacije je zgolj pogum, da ste tiho in sami. Počasi začnete čutiti novo značilnost samega sebe, novo živost, novo lepoto, novo inteligenco, ki si je niste od nikogar izposodili, ki raste v vas samih. Korenini v vašem obstoju, in če niste strahopetec, bo obrodila sadove, bo vzcvetela.
Samo pogumni, hrabri ljudje, ki premorejo drznost, so lahko verni.
Na svet ste prišli z življenjem, zavestjo, strašansko občutljivostjo. Samo poglejte si majhnega otroka. Oglejte si njegove oči, svežino. Vse to je zastrla lažna osebnost. Ni potrebe o tem, da bi se bali. Izgubite lahko samo tisto, kar je treba izgubiti. In dobro je, če to izgubite kmalu, kajti dlje ko ostaja, bolj se krepi in človek ne ve, kaj bo jutri.
Ko živite z ljudmi, ko se gibljete v svetu, v družbi, se postopoma počutite omejene, zamejene, kakor da so se povsod okoli vas zidovi.
To postane subtilna ječa in posameznik se mora zganiti. Včasih mora biti povsem sam, da vse meje izginejo, kakor da drugi sploh ne bi obstajali in bi vse vesolje in vse nebo obstajalo izključno za vas. V tem trenutku samosti posameznik prvič spozna, kaj je neskončnost.
Ampak če po drugi strani preveč živite v tem, vas neskončnost postopoma začne dolgočasiti, postane brez okusa. Resda sta tam čistost in tišina, ni pa nikakršne vznesenosti. Vznesenost venomer pride z drugim človekom. Posameznik tedaj postane lačen ljubezni in si želi pobegniti iz te samosti, iz te širjave prostora. Želi si udobno mesto, obdano z drugimi, da lahko pozabi nase.
Preberite tudi IZGUBITI UPANJE POMENI IZGUBITI DEL SEBE in NIKAR NE ŽIVITE ZA UPOKOJITEV