Presenetljivo veliko ljudi pričakuje, da bo življenje v prihodnje lažje, kakor je danes
Predviden čas branja 4 minute
Marsikdo hote ali nehote živi za upokojitev. Premišljuje o tem, kako lepo bo življenje, ko se bo otresel bremena vsakdanjega dela v službi. Nekateri gredo celo tako daleč, da preštevajo leta. Mesece, in celo dneve, ki jim še manjkajo do upokojitve. Ljudje pogosto odlagajo veselje, zadovoljstvo in radost na kasneje. Zdi se, kakor da zapravljajo čas, podobno kakor bi prestajali kazen, medtem ko potrpežljivo čakajo na svojo svobodo. Večina ljudi se ne spusti tako daleč. Navadno je vse skupaj malce bolj neopazno. Toda presenetljivo veliko ljudi pričakuje, da bo življenje v prihodnje lažje, kakor je danes.
Iz njihovega sanjarjenja in pogovorov s sodelavci in prijatelji je razvidno, da bo tisti dan napočil ko bom upokojen, ko bom imel več denarja, svobodo, izkušnje, čas za potovanja ali kaj drugega.
Zaradi takšnega mišljenja boste dolga leta obtičali v dolgočasni službi. Namesto da bi se veselili vsakega dne in uživali v njem, bili dovzetni za nove izzive in priložnosti, delili svoje darove z drugimi, da bi vas navdihovale izkušnje, povezane z delom, in bi se bili pripravljeni iz njih učiti, se odločite, da boste svoje življenje ustavili, se pretvarjali, obtičali na poti in se smilili sami sebi. Odločite se, da boste dar svojega življenja počastili tako, da se boste vsak dan na moč potrudili, ne glede na to, s kakšnim delom se preživljate.
Poglejte, ali lahko ohranite upanje, ko ga drugi ne morejo, navdihnete drugo osebo ali še tako neznatno pomagate komu.
Opomnite se, da so bili vsi dnevi enako ustvarjeni, da je danes prav tako pomemben kakor kateri koli dan po upokojitvi. Drug pomemben razlog, da se je treba izogniti življenju za upokojitev pa je, da se izognete razočaranju, ko bo končno napočil tisti dan. Odlaganje sreče na poznejši čas je podobno, kakor bi vmes vadili, kako naj bomo nesrečni.
Postanemo pravi izvedenci. Kadar si govorimo, da bomo srečni kasneje, si v resnici dopovedujemo, da ta trenutek naše življenje ni dovolj dobro. Čakati moramo, da se okoliščine spremenijo. In tako čakamo in čakamo. Medtem pa v mislih neštetokrat premlevamo, kako srečni in zadovoljni bomo, ko bo drugače nekoč kasneje. Toda zaenkrat moramo zdržati. Nazadnje napoči dolgo pričakovani trenutek upokojitve. Toda takoj se pojavijo težave. Kakor veste, je navada železna srajca.
Težko nehamo kaditi ali jecljati. Tudi pretirane kritičnosti in napadalnosti se težko odvadimo.
Če bi radi spremenili slabe prehrambne ali vadbene navade, je potrebna izjemno trda disciplina. Večina ljudi tega preprosto ne zmore. Pretežko se je spremeniti. Pravzaprav se je najtežje od vsega naučiti drugače misliti. Vsak se včasih ujame v svoje premišljevanje. Navadimo se na določen način mišljenja tako zelo, da tega ne moremo početi drugače.
Če leta in leta premišljujemo, da življenje, kakršnega ta hip živimo, ni dovolj dobro da bo nekaj drugega boljše je smešno verjeti, da bomo v trenutku, ko se bomo upokojili, začeli drugače misliti; da bo življenje, kakršno je, nenadoma postalo dovolj dobro.
Vaš um bo še naprej verjel, da bo nekaj drugega boljše. Tako gledate na življenje in tega ne bodo spremenile samo drugačne okoliščine. Ta problem boste premostili samo, če se obvežete, da boste srečni zdaj, da čim bolje izkoristite svoj poklic in kariero ter ju pojmujete kot avanturo, da ste ustvarjalni in razumevajoči. Tako sprejemate svoje delo in bivanje.