Upanje je pomembno čustvo, ki je povezano z modrostjo
Predviden čas branja: 4 minute
Upanje je zlato čustvo, vendar potrebuje veliko modrosti. V življenje lahko prinese, navdušenje in čudenje, je izreden spodbujevalec. Za čustveno pismenost je ključnega pomena, ker nam pokaže, kaj zares želimo. V svoji najboljši obliki stopnjuje življenjsko energijo, ki vsebuje možnost, spremembo, vznemirjenje in izpolnitev. V svoji najslabši obliki pa se lahko hitro sprevrže v razočaranje in obup, kadar se naše upanje ne uresniči, ali če se, pa nas ne izpolni, tako kakor smo pričakovali.
To, da zmoremo biti razočarani in da lahko živimo s tem občutkom, je del tega, da smo sposobni spet upati.
Če se razočaranja ponavljajo, upanje hitreje zdrsne v obup, ki je zavračanje upanja na karkoli, ali pa se obrne v cinizem kot obrambo pred bolečino upanja. Ste razočarani in do grla siti množice čustev, ki so povezana z upanjem. Ali pa ste obupani ali brez upanja, pa bi se radi naučili, kako upati na nekaj, kar resnično želite in potrebujete. Ali pa strastno upate na nekaj, upate proti upanju in želite vedeti , kako opraviti s tesnobo, ki jo morda doživljate.
ZAKAJ UPAMO?
Upanje v eno od svojih oblik je bistven del življenja. Skoraj nemogoče je, da ne bi na nekaj upali. Tudi če v nečem resnično uživamo in si ne želimo ničesar več, se lahko ujamemo v upanju, da se bo takšno stanje nadaljevalo. Tako nas upanje oddalji od resničnega in popolnega izkustva sedanjosti. Upanje projicira naše življenje v prihodnosti. To pomeni, da želimo, naj se nekaj zgodi, in porabimo nekaj energije, da se to uresniči. Upanje vsebuje spremembo zdajšnje situacije, vendar tudi njeno skrito kritiko. Lahko upamo, da se bo nekaj zgodilo. Ravno tako lahko upamo, da se nekaj ne bo zgodilo. Potrebujemo pogum, da občutimo upanje, ker govorimo stvari, za katere želimo, da bi se zgodile in se odpiramo dvema dokaj muhastima možnostma.
Mogoče se ne bo zgodilo in s tem bomo morali živeti, ali pa se sicer bo zgodilo, vendar bomo odkrili, da to sploh ni tisto, kar smo si resnično želeli.
Obup je razumsko čustvo, ki se pojavi, kadar kako določeno upanje propade in naša analiza situacije kaže, kako malo verjetno je, da bi dosegli tisti svoj cilj. Drža upanja pa je iracionalna, ker vztraja pri verovanju, da obstaja možnost nečesa boljšega navkljub vsem dokazom. Drža upanja opušča upanje, povezano z določenim rezultatom in sprejema dolgotrajno perspektivo potrpežljivosti.
Čeprav sta z upanjem najpogosteje povezana obup in razočaranje, so tu še drugi občutki; ŽELJE, naša upanja so stvari, ki si jih želimo. PRIČAKOVANJE: če stanje postane realno in z njim lahko računamo. HREPENENJE: bolj nejasno in manj osredotočeno kot želja. GROZA: oblika nejasnega strahu brez osredotočenja na določen izid. STRAH: če se upanje na nekaj ne uresniči, se morda bojimo druge možnosti. TESNOBA: če si nečesa zelo močno želimo, smo nemara zaskrbljeni, še posebno če se bojimo, kaj se nam bo zgodilo, če se ne bo uresničilo.