Se znate nasmejati svojim napakam?
Predviden čas branja: 4 minute
Občutje smešnega je prijetno čustvo, ki ga sproži nepričakovana, nenavadna in ustvarjalna asociacija, ki ne ogroža naše vrednosti. Žgečkanje je fizična metoda, s katero lahko sprožimo smeh in občutje smešnega zlasti pri otrocih. Smeh nastopa tudi v pričakovanju žgečkanja, še pred dejanskim fizičnim kontaktom. Občutje smešnega je iz več razlogov socialno čustvo. Eden izmed razlogov je v tem, da so smešni vselej ljudje. Usmerjeno je na druge ljudi, tako da se človek smeje samemu sebi.
Občutje smešnega je torej lahko čustvo in samo čustvo.
Sposobnost smejati se sebi pomeni mentalno sposobnost distancirati se od samega sebe in se ozreti nase s položaja zunaj sebe. Zato je občutje, da je človek smešen samemu sebi, lahko povezan s transcendenco, s sposobnostjo samo preseganja. Kot vsako čustvo je tudi doživljanje smešnega reakcija na mentalne predstave.
Nasmeh je manifestacija ugajanja, zadovoljstva in sreče.
Merila po katerih nekdo določi, ali je nekaj smešno, so lahko različna. Še več, različne psihične strukture v eni osebnosti, različni deli osebnosti lahko posamično reagirajo z občutjem smešnega in se izražajo s smehom. V odnosih antipatije občutje smešnega in smeh postaneta direktno zasmehovanje ali prikrit posmeh, zato to čustvo postane del čustva prezira. Pomembno je, da smo pozorni na vrsto smeha in da v osnovi razlikujemo med zdravim smehom ter prezirajočim ali samo prezirajočim smehom zasmehovanje, posmeh, oziroma zasmehovanje samega sebe in roganje samemu sebi.
Občutje smešnega in smeh, ki nastaja v odnosih antipatije, sta sestavni del čustva prezira ali celo čustva sovraštva.
Posmehovanje, zasmehovanje in roganje so zelo močni načini zavračanja ali maščevanja. Izpasti smešen ali biti smešen je isto kot biti manjvreden in osramočen. Isto lahko rečeno tudi v zvezi s samo zasmehovanjem, ki je znamenje samo prezira ali sovraštva do sebe. V tem pogledu je duhovitost lahko ena od oblik agresivnosti ali destruktivnosti. Za nekatere je smešno, če mu uspe zafrkniti drugega, ne da bi to drugi opazil. Včasih je to, kar je na socialni ravni komunikacije videti kot duhovito tekmovanje, na psihološki ravni hud boj za superiorni položaj, še zlasti če poteka pred pričami in navijači.
SMEH KOT MASKA
Tako kot nekateri ljudje se skrivajo, da se jim nekaj zdi smešno, drugi s smehom prikrivajo druga čustva. Občutje smešnega torej nastaja kot nadomestno čustvo, katerega funkcija je v tem, da zatre prepovedano čustvo. Dostikrat pod čustvom smešnega odkrijemo zmedenost, strah, bes, sram ali žalost. Človek, ki uporablja smeh kot masko, lahko to počne, da bi pred drugimi bil videti močan, ali da ne bi s svojim avtentičnim čustvo obremenil drugih, ali zato, ker je smeh recept, s katerim človek doseže, da ga drugi sprejmejo.
Poseben problem je histerični smeh, ko se človek začne nenadzorovano krohotati do solz. Korist, ki jo doseže a takim smehom, je v tem, da se izprazni energija izvirnega čustva in da se z napadom smeha prekine nevaren potek komunikacije. Pri psihozah smeh lahko nastopa v obliki paratimije, kadar človek v veliki žalosti reagira s smehom.