Kako spustiti obrambne zidove, premagati strah pred strtim srcem in zgraditi bazo za iskreno intimnost s partnerjem.
Estimated reading time: 5 minut
Odnosi zahtevajo pogum in pripravljenost za ukrepanje. Vsi se zavedamo tveganja, ki ga prinaša zaljubljenost, predvsem strtega srca. Odnosi zahtevajo pogum za razkritje sebe, pogum za spopadanje s svojimi najhujšimi strahovi in željo po spremembah. To so velika pričakovanja od sebe in partnerja. Po navadi nekoga srečamo, se ujamemo z njim ter začnemo razvijati čustveno navezanost in skupaj preživljati čas. Za nič od tega se ni treba kaj prida truditi, če se privlačita in hočeta razvijati odnos.
Pravi izziv se pojavi, ko postaneta čustveno intimnejša.
Takrat je pogum najpotrebnejši, ker je odnos tik pred tem, da bo postal resen. Zdaj se začne ukvarjanje s starimi ranami, travmami iz preteklosti, razvadami in nestvarnimi pričakovanji. Če se hočete spoprijeti s tem, kar prihaja na dan, morate biti ranljivi, pa naj to počnete sami ali pa si rane celita skupaj s partnerjem.
Ranljivost bo potrebna za iskrena opravičila, ko bosta partnerja slej ko prej razočarali.
Ranljivost je ključna, če hočete partnerju odpustiti, ko vas bo tudi on razočaral. Brez ranljivosti ni resničnega napredka, rasti ali bližine. Za razumevanje ranljivosti je ključno spoznanje, da se ranljivosti ni treba naučiti. Samo zapomniti si morate, da smo se rodili krhki in popolnoma odvisni od drugih. Rodimo se ranljivi. Vzgoja nas je naučila, da moramo biti previdni in se paziti tistih, ki se nam približajo.
Ko se spomnite najpomembnejših dogodkov, zaradi katerih si varujete srce, in jih uspešno predelate, se spomnite, kakšno sproščenost in mir vam je zagotavljala ranljivost kot otroku v času, ko je bilo morda lažje zaupati in se počutiti varno. Ko niste pretirano napenjali možganov in ste samo bili pristno takšni, kakršni ste, ker pač niste poznali drugega načina. Nič ni narobe , če sta s partnerjem na različnih valovnih dolžinah ali v različnih fazah celjenja ran in odkrivanja sebe.
Lahko potujeta skupaj, a cesta, po kateri hodita, je vaša.
Pri tem prav gotovo ne gre za to, da bi partnerja spremenili ali preoblikovali v nekoga, ki bi ga imeli raje. Ljubite ga takšnega, kakršen je, in mu omogočite rast tako, da mu daste možnosti za raziskovanje in odkrivanje, kako si lahko pomaga sam. Zadnja stvar, ki si jo želite, je, da bi našli nekoga, ki vas slepo posluša in je pripravljen žrtvovati sebe, samo da bi bil z vami. To ni pot do trdnega in harmoničnega odnosa.
RANLJIVOST JE POGOJ ZA INTIMNOST
Ne morete se z nekom zbližati, če kar naprej postavljate zid med samo in njim. Tudi če ga bo poskušal nekajkrat preplezati, bo imel kmalu vsega dovolj in bo odkorakal. Tu si morate pomagati, če res hočete, da bi vama s partnerjem uspelo, to pa pomeni, da morate biti ranljivi. Če se vam zdi, da si v odnosu dovolj zaupata in se spoštujeta, ne bo nič narobe, če boste spustili dvižni most.
Če se boste s partnerjem pogovorili o svojih strahovih in skrbeh, boste tudi njega povabili, naj govori o sebi, to pa pomaga povečati intimnost med vama.
Čeprav je misel, da bi se z nekom zbližali, strašljiva, tudi to, da se v nekoga zaljubite, nikakor ne pomeni, da bo občutje vzajemno. To vedno vključuje tveganja in negotovosti, in prav zato je zaljubljenost tako vznemirljiva.
Tveganje, ki ga morate vzeti v zakup, ko se nekomu odprete, je, da ne morate imeti nadzora nad izidom. Ni zagotovila, da boste živeli srečno do konca življenja, toda ali vam bo to preprečilo doživljati vsa čudesa ljubezni? Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri, in v življenju je le malo stvari, na katere imamo vpliv, razen našega lastnega osebnega prostora in srca.
Preberite tudi KAKO POMEMBNO JE NEGOVANJE INTIMNOSTI? in NA KAJ VSE VPLIVA INTIMNOST?