Kaj storiti, ko se v ljubezenskem odnosu pojavi zatišje?
Predviden čas branja 4 minute
Vsak partnerski odnos ima svoje faze čustvene bližine in notranje distance. Ženske si večje razdalje do partnerja želijo zlasti v obdobjih, ko se soočajo s spremembami. Pogosto se to dogaja nezavedno, zato se ženske prestrašijo, ko začnejo zaznavati ta notranji odmik. Strah jih je, da bi se še bolj oddaljile od svojega partnerja. Vendar pa ta faza umika načelno ni nič slabega. Kajti vedno, ko v sebi zaznavamo spremembe, potrebujemo čas zase. Takrat potrebujemo zaklonišče, v katerem lahko najprej same zase odkrijemo, kaj v nas se želi na novo razviti.
Pogosto smo najprej negotove in niti same natančno ne vemo, zakaj marsikaj občutimo drugače.
Dostikrat tudi ne najdemo pravih besed, da bi se lahko o tem pogovorile z drugimi. Če o tem spregovorimo prezgodaj, nas drugi pogosto ne razumejo in naše spremembe zavračajo. Kadar se brez razloga umaknemo, da bi v daljšem obdobju same pri sebi razčistile, kaj nas teži, lahko partner postane negotov.
Ne ve, kaj se dogaja v nas in čuti zgolj distanco.
Lahko se zboji za odnos in zaradi tega bolj pritiska na svojo partnerico, ali pa se še sam umakne. Zaradi tega nastajajo nesporazumi, ki lahko razdaljo še povečajo. Bližino in zaupanje ustvarjamo, če partnerju povemo, za kaj v nekem trenutku potrebujemo svoj prostor in čas. Tako mu pokažemo, da so takšne faze del nas in da nam pomagajo, da se zberemo in okrepimo. Kolikor bolj bomo razumele in sprejemale svojo žensko energijo, toliko bolj jo bo lahko razumel tudi naš partner in nam bo zato puščal dovolj prostora za njeno negodovanje.
Morda ga tudi spodbudimo, da si tudi sam kot moški vzame čas za umik, tudi če to stori na popolnoma drugačen način. Partner potrebuje tudi občutek, da naš umik ni uperjen roti njemu, temveč da smo me tiste, ki se želimo v našem prostoru umiriti ali si odpočiti. Ker pa bomo v tem času novega odkrile v sebi, bo preživelo tudi naš odnos z njim. Ženske, ki začutijo potrebo po nadaljnjem razvoju, pogosto potrebujejo večjo distanco do svojih staršev.
Pri tem imajo pogosto slabo vest, saj so prepričane, da bi jim morale biti bolj blizu.
Obdobje umika je vedno potrebno takrat, ko so želi hči postati notranje manj odvisna od svojih staršev. Tedaj je umik v svoj svet neke vrste pomoč, da postane bolj suverena v svojem novem načinu delovanja, ki ga bodo njeni starši zaradi nje same vedno znova morali sprejemati. Cilj vseh staršev je, da bi njihovi otroci nekoč zaživeli samostojno življenje.
Če jim to uspe, so svojo nalogo opravili.
Vendar pa starši tega cilja pogosto ne vidijo več prav tedaj, ko njihovi otroci dejansko začnejo delati korake, ki jih vodijo k samostojnosti. Tudi med prijatelji so obdobja, ko je čutiti manj bližine. Takrat je v ospredju razvoj posameznika. Trdno prijateljstvo bo vzdržalo takšna obdobja distance, saj prijateljici druga drugi lahko pustita prostor, da je vsaka sama s sabo. Nekatera prijateljstva po določenem času umika doživijo spremembe, ki onemogočajo nadaljevanje skupne poti.
V tem primeru je umik med njima pripomogel k razjasnitvi, da si ena od njiju sedaj želi na drugačen način nadaljevati svojo pot. A s tem ni izgubljeno nič od tega, kar ju je povezovalo v prijateljstvu. V vseh odnosih bodo vedno znova nastajali novi premiki, takrat moramo v prijateljskih odnosih vsakemu posamezniku dovoliti, da se razvija na nov in drugačen način.
Preberite tudi ODVISNOST MOČNO VPLIVA NA VEDENJE in ZNANJE JE TEMELJ VAŠE PRIHODNOSTI