Materinska ljubezen ima različne obraze
Predviden čas branja 4 minute
Materinska ljubezen je lahko dobra in slaba, pravično uporabljena in nepravično zlorabljena, ker je odvisno tako od matere kot od otroka. Otrokov obstoj je odvisen od matere, brez nje ne more odrasti. In prav to dejstvo ji omogoča posebno povezavo z otrokom. Če si priznamo ali ne ima mati nad otrokom določeno moč in oblast, kar lahko tudi zlorabi za lastne cilje, ki niso otrokovi cilji ampak mu lahko z njim celo škoduje. Materinstva ocenjujemo na osnovi njene kvalitete in ne količine ljubezni.
Tisto, kar je pri tem bistveno, je vprašanje, kakšna je ta materinska ljubezen.
Komu bolj služi in koristi materi ali otroku? Redke so matere, ki ne bi imele rade svojega otroka, toda veliko je takih, ki se tega ne zavedajo povsem ter malo in neustrezno ljubijo svoje otroke. Ker gre pri tem za medsebojni čustveni odnos v neposrednem stiku dveh človeških bitij, ki potrebujeta drug drugega, moramo kvaliteto materinske ljubezni pojmovati v okviru njenih odnosnih, čustvenih človeških značilnosti.
Obstajajo različni tipi materinske ljubezni.
Pri narcisoidnem tipu ljubezni mati uporablja otroka, da bi upodobila sebe tako, kakršna je, kakršna bi želela biti, kakršna ne bi želela biti in kakršna si ne upa biti. Odnos med materjo in otrokom je namenjen zadovoljevanju materinih potreb, utrjevanju njene osebnosti, izpolnjevanju njenih pričakovanj, to pa naj bi bilo nadomestilo za tisto, kar je zamudila, česar ji ni uspelo uresničiti, za izpolnjevanje praznin v njenem življenju.
Otrok služi predvsem temu, da da smisel materinemu in ne lastnemu življenju. Takšna mati si želi poslušnega in hvaležnega otroka, ki bo njena natančna kopija, njen lik in njeno nadaljevanje, ona sama v novi, drugi, lepši in mlajši izdaji.
Pri transfernem tipu ljubezni uporablja mati, otroka za razrešitev odnosov z lastnimi starši, za razrešitev odnosa s svojimi sestrami in brati in za razrešitev svojega odnosa do moža.
Pri zavezniškem tipu ljubezni mati uporablja otroka kot zaveznika v borbi z drugimi okrog sebe. Takšne materine potrebe in oblike uporabljanja otroka pod plaščem materinske ljubezni materi ali otroku ne škodujejo. Slabe in škodljive za obe strani postanejo tedaj, ko otroku onemogočajo razvoj lastne individualnosti, samostojnosti, odraslosti, odcepitev od matere in ustvarjanje lastnega, obojestransko zadovoljujočega partnerstva, novih odraslih intimnih zvez z vrstniki.
Pri paranoidni zlorabi materinske ljubezni se otrok spreminja v materinega zaveznika.
Otroka ima rada pod pogojem, da je na njeni strani, da ima iste sovražnike kot ona, da ji v tem boju pomaga. Otrok je materin idealni in najbolj dostopen zaveznik, ker je od nje odvisen in ker mu to narekuje njegova večna hvaležnost, do tiste, ki mu je podarila življenje in ki zanj tako skrbi. Pri tem se ne ozira na to, ali to zavezništvo koriti tudi otroku, njegovim potrebam in prepričanjem.
Narcisoidna, transferna in paranoidna oblika materinske ljubezni je neizogibna posledica negotove matere, ki je neuspešna in nezaupljiva do okolja, nemočna in ki se čuti ogroženo.
Takšna mati skuša svojo negotovost ali konfliktnost in občutek ogroženosti, ki izhaja iz okolja, reševati v odnosu z otrokom, namesto da bi vse te svoje probleme reševala na odraslem partnerskem nivoju. To je linija najmanjšega odpora. Čeprav dela v otrokovo škodo, izbira lažjo pot. To pa ji nikoli ne bi uspelo, če v določenem trenutku ne bi ustrezalo tudi otroku. Pri tem se razvija medsebojni krožni medsebojni proces.
Preberite tudi ZNEBITE SE OBČUTKA MANJVREDNOSTI in KAKŠNA MAMA STE ALI BOSTE?