Kako vplivajo na prehranjevalne navade dejavniki odločanja?
Predviden čas branja: 4 minute
Pojem prehranjevalna navada prikazuje, kakšen je način prehranjevanja določene osebe ali skupine. Pojem upošteva izbor in količino živil ali hrane, ki jo zaužijete, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane, ter pogostnost in razporejenost obrokov hrane. V različnih obdobjih življenja je simbolika hrane vpeta v vrednostni sistem, značilen za posamezno življenjsko obdobje.
SOCIALNO DEMOGRAFSKI DEJAVNIKI
Izobrazba
Višja stopnja izobrazbe glave družine vpliva na porabo denarja za hrano. Višja kot je, več denarja je nekdo pripravljen odšteti za zdravo hrano. Ti ljudje večinoma posegajo po bolj kvalitetnih izdelkih, saj so seznanjeni s tem, koliko način prehranjevanja vpliva tudi na zdravje.
Starost
Kakovost hrane se s starostjo spreminja. Otroci imajo bolj redno prehrano (malice, kosila v šoli). Z vstopom v srednjo šolo in na fakulteto pa se prehrana poslabša, začnejo izpuščati obroke, pretežno se prehranjujejo s sendviči, prigrizki, fast food, kave. Starejši, upokojenci pa po večini živijo sami in zaradi izgube apetita, raznih bolezni in socialnih okoliščin imajo običajno neredno prehrano.
Spol
Ženske, po večini zaradi vpliva medijev in zavedanja o zdravju in lepoti bolj upoštevajo prehranske nasvete, ter si na ta način izboljšajo prehrano. Tudi več je ženskih revij, kjer so rubrike s prehranskimi nasveti.
Socialni status
Višji dohodki, več denarja se porabi za bolj kvalitetno hrana. Tudi izbira hrane je bolj pestra, izberejo lahko dražje, bolj eksotične vrste sadja, zelenjave.
Zakonski stan
Samski moški v primerjavi s poročenimi jedo bolj nezdravo, manj sadja in zelenjave ter več hitro pripravljenih jedi. Poleg tega samski ljudje nimajo vedno energije za pripravo obrokov in ne uživajo tako v prehrani kot tsiti, ki obrokov ne jedo sami.
OSEBNI DEJAVNIKI
Odnos do hrane je zelo pomemben. Kakšen odnos ima določena oseba do hrane se izoblikuje običajno že v mladost. Nekateri ljudje hrani ne pripisujejo velikega pomena, hrana jim pomeni samo vir hranil (da niso lačni). Drugi ljudje pa znajo v hrani poiskati pravi užitek in jim ni vseeno kaj pojedo.
VEROIZPOVED
Različne veroizpovedi zapovedujejo različne načine prehranjevanja oziroma prepovedujejo določeno živilo. Primeri so muslimani, ker ne smejo jesti svinjine, Indija, kjer je krava sveta žival.
SOCIALNI IN KULTURNI DEJAVNIKI
- Kako različni odnosi, pogovori, informacije iz različnih virov vplivajo na izbiro hrane. Pridobivanje receptov od vrstnikov, sodelavcev, medijev,..
- Verovanje je prav tako eden izmed dejavnikov, saj je določena hrana je povezana z določenimi prazniki (Velika noč – potica, pirhi, šunka, hren, Božič – potica).
- V družinah, kjer se kulinarično znanje prenaša iz generacije v generacijo, se družinske prehranske navade težje spreminjajo.
- Različni mediji (časopisi, televizija, internet..) ponujajo obilo kulinaričnih informacij.
FIZIČNO OKOLJE
Pomemben dejavnik pri odločanju izbire hrane je tudi fizični dejavnik, ki v prvi vrsti opisuje razmerje med krajem bivanja. Ali je to na vasi, nekje na podeželju, kjer je prva trgovina lahko oddaljena ali pa je to v mestu, kjer nas čaka trgovina za vsakim vogalom. Prav tako ima velik vpliv kapaciteta trgovine, kjer izbiramo med velikimi supermarketi, ki nam ponujajo še in še več in malimi trgovinicami z najnujnejšimi živili.
MEDIJSKI DEJAVNIKI
Z vseh koncev nas zasipljejo z različnimi informacijami. Mediji vedno bolj vdirajo v naše domove in osebna življenja. Televizija, radio, časopisi, revije, internet, reklamni letaki,.. Težko se jim je ogniti. Najbolj agresivna in učinkovita od vseh pa je prav televizija, ki med prekinitvami programov reklamira po večini le izdelke z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev.
KEMIČNI DEJAVNIKI
Od začetka 20. stoletja dalje je bilo sintetiziranih okrog 10 milijonov različnih kemičnih snovi. Nekatere kemične snovi delujejo na posamezne organe, kot so jetra, ledvica, živčevje in podobno.
Pripravila S.V.univ.dipl.inž.živil.tehnol.