Zdrav prepir je uspešen in konstruktiven v partnerski povezavi
Predviden čas branja: 4 minute
Da bi bil prepir med zakonskimi partnerji dober in zdrav, uspešen in konstruktiven, dobronameren in spajajoč, mora potekati znotraj neposrednih odnosov jaz-ti, neposrednega srečanja jaz-ti med zakonskima partnerjema. Konflikt, problem, vsebina in predmet prepira morajo biti pred njima, ne pa med njima. Prepirati se morata v ozračju neposrednega, jasnega in odprtega srečanja njunih osebnosti. Ne smeta se prepirati prek konflikta, ampak zaradi njega. Prepir mora biti njuna medsebojno soočanje, za katerega je konflikt samo povod.
Ne smeta se skriti za konflikt in se izgubiti v njem.
Skupaj ga morata reševati, ne pa drug drugega prek konflikta napadati. Ne smeta dovoliti, da ju razdvaja, prav tako pa tudi ne tega, da se sam konflikt razdeli v dva dela, njenega in njegovega. Ostati morata v neposrednem odnosu do skupnega problema. To je pogoj, da prepir izkoristita kot priložnost za skupni razvoj, kot medsebojno krizo, brez katere ni medosebne skupnosti. Neposrednost srečanja in odnosov konfliktnih partnerjev v prepiru onemogoča funkcionalno, posredno zlorabo konflikta ali konfliktnega partnerja, s tem pa tudi spreminjanje prepira v enostransko manipuliranje, izkoriščanje z ene in druge strani.
Neposrednost zakonskega prepiranja pomeni pošteno in odprto soočenje zakonskih partnerjev, iskreno in jasno srečanje, ne le medsebojno, ampak tudi s problemom in njunim odnosom. Prvi odnosni pogoj za dober in zdrav zakonski prepir je torej ohranjanje neposrednega odnosa jez-ti med partnerjema v njunem medsebojnem prepiranju.
Da bi bil zakonski prepir koristen in uspešen se mora osredotočiti na zakonsko sedanjost.
Preteklost je treba upoštevati, vendar se ne smemo preseliti vanjo. Z njo moramo ravnati zelo previdno, Če hočemo zakon ohraniti živ, ne sme živeti od preteklosti, pa če je ta dobra ali slaba, uspešna ali neuspešna. To velja tudi za zakonske prepire. Konflikt poteka v sedanjih odnosih in v njih je treba tudi ostati. Sedanjost mora biti izhodiščna točka, v preteklost pa posegajmo le, če želimo razjasniti sedanjost, ne pa, da bi bežali pred njo in pred zakonskim konfliktom, zaradi katerega se prepiramo. Drugi pogoj za dober on zdrav zakonski prepir je torej ostajanje v sedanjih odnosih zakonskih partnerjev.
Pretekli odnosi lahko sedanje razložijo, ne morejo pa jih zamenjati.
Za uspešen zakonski prepir je treba sprejeti dejstvo, da ne more biti vse jasno in razumljivo, da ni treba, da je vse predvidljivo in logično, da v zakonu, kot tudi nasploh v življenju, lahko veliko tega ostane nerazumljivega, nepričakovanega in čudnega. Če hočemo vse to načrtovati in zavestno kontrolirati, se zakonski odnos spremeni v nehumano in dolgočasno in postane neznosen. To stalno iskanje popolne razlage vsega, kar se dogaja, predstavlja nevarnost, da bodo konflikti stalni in daje kopico povodov za nepredvidljive nesporazume in neskončne prepire.
Zakonski partner kot človek, kot osebnost vseeno ostaja skrivnostno bitje, nikoli ga ni mogoče do konca pojasniti in razumeti. V dobrem zakonskem prepiru je treba pustiti za to dovolj prostora. Zakon se ne sme spremeniti v sistem popolne medsebojne kontrole in dosledne matematične jasnosti. Zato je pogoj za dober in zdrav zakonski prepir sprejemanje nezavednega v odnosih med zakonskima partnerjema in tolerantnosti obeh do posameznih nerešljivih in nedoumljivih momentov njunega vedenja.