Kam so se izgubili delavni ljudje?
Predviden čas branja: 4 minute
Je delavnost danes sploh še vrednota? Kakor kje! Napak bi bilo kar počez trditi, da delavnosti ne cenimo več. Prav v vseh okoljih in pri vseh generacijah še vedno srečujemo neko občudovanje, spoštovanje delavnosti. Mnogo je tudi danes staršev, ki si želijo svoje otroke vzgojiti v delavne ljudi, celo med tistimi, ki pri tem delajo zelo hude napake. Posvetiti se delu pomeni tudi opravljati delo z veseljem, strokovnim pristopom, odgovornostjo, premišljenost, preudarnost, tudi ustvarjalnost, da se zaradi dela odrečemo nekemu svojemu trenutnemu ugodju, zabavi, sprostitvi, počitku. Vse to pa so značilnosti, ki se združujejo v pojem delavnosti.
Delavnost je torej tudi danes še vedno vrednota in to dokaj sestavljena, široka vrednota, ki vključuje cel niz nekih lastnosti, značilnosti, ali, če kdo temu želi reči tako, nekih vrednot nižjega reda.
Mnenje, ki ga dokaj pogosto slišimo danes, da namreč delo ni več vrednota, je povezano z nekim čudnim, malodane sprevrženim odnosom do dela in odgovornosti; ko gledamo na druge ljudi, pričakujemo od njih delavnost. Večinoma jo pričakujemo in si jo želimo tudi od svojega otroka, pri vzgoji svojih otrok pa ravnamo pogosto nasprotno vzgajamo jih v nedelavnost. Neki nezdrav odnos do vzgoje delavnosti kot vrednote pa je povezan vsekakor z demokratičnimi pravicami, ki so same na sebi sicer čisto zdrave, le da jih neustrezno posplošujemo, še bolj pa z individualizmom ter nekakim egocentrizmom, ki se je zelo utrdil v zadnjem času.
Ob poudarjanju pravic do počitka, zabave, sprostitve, ob poudarjanju nekih prostočasnih dejavnosti kot tisto, kar človeka osvobaja, osrečuje, dviga na višjo raven, se nehote vsiljuje pojem dela in delavnosti kot nasprotje vsega tega. Nehote se oblikuje nekaka drža, da je delo človeka zasužnjuje, onesrečuje, obremenjuje, ga ovira pri njegovi osebni rasti. Vprašanje, kako otroku privzgojiti delavnost, je torej zgrešeno; ni je potrebno privzgajati, ker jo otrok nosi v sebi.
Potrebno jo je le negovati, oblikovati, krepiti, potrebno je skrbeti za vzgojni proces; ki bo privedel do tega, da ta nagonska delavnost preraste na višjo raven, na raven vrednote, ki človeka res vodi k neki pristni osvoboditvi.
In prav tu starši delajo pogoste napake, ko zavrejo, zaustavijo ta proces. Otroci radi posnemajo odrasle. Vse, kar počne mama, bi rad počel tudi otrok. Vse, kar dela očka, bi rad delal tudi otrok. S tem se srečajo prav vsi starši. Toda mnogi starši otroka od tega odvračajo, mnogi celo nehote, pač v silni skrbi da, se otroku ne bi kaj zgodilo, v skrbi za otrokovo varnost.
Otrok naj se že zgodaj nauči, da delo ne pomeni le delati to, kar me trenutno veseli; ampak delati to, kar je potrebno.
Seveda je prav to opravilo, ki zahteva še posebno starševsko skrb; poleg postavljanja zahtev po pospravljanju, je potrebno vztrajanje pri tem, da otrok zahtevo izpolni, in, kar je najpomembnejše, poskrbeti, da je otrok za to opravilo pohvaljen, nagrajen, da na koncu doživi občutek zadovoljstva, ugodja. To pa so že nastavki prave vrednote delavnosti: z odnosom do rezultatov otrokovega dela otroku privzgajamo zmožnost, da doživlja zadovoljstvo ob rezultatih svojega dela. To je najpomembnejša vzgojna naloga.
Preberite tudi SPADATE MED ASTRO ZNAMENJA, KI USPEŠNO USKLAJUJEJO KARIERO IN LJUBEZEN? in KATERE ŽENSKE V RAZMERJU OBOŽUJEJO SKUPNE DEJAVNOSTI?