PSIHIČNE TEŽAVE IN DUŠEVNE MOTNJE

Vrste težav z duševnim zdravjem
Vrste težav z duševnim zdravjem

Vrste težav z duševnim zdravjem

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje kot »stanje popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja«. Zdravje torej ne pomeni samo odsotnosti bolezni, temveč tudi določeno raven telesnega in duševnega razvoja ter socialne blaginje. Enako velja za duševno zdravje.

Vsaka duševna stiska seveda še ne pomeni duševne bolezni.

Vsi občasno doživljamo skrbi, negotovost, tesnobo, dvom, nemoč, žalost, jezo, frustracijo, strah, krivdo, sram in še vrsto drugih neprijetnih čustev in občutkov, ki so povsem normalni. Tudi duševne težave utegnejo biti le občasne, povezane z večjimi ali manjšimi stresnimi dogodki, krizami ali skrbmi. Lahko pa so posledica trajnega specifičnega osebnostnega vzorca doživljanja, čustvenega odzivanja in vedenja, ki povzroča kronične težave v posameznikovem funkcioniranju in medosebnih odnosih.

Jeza

Ko se razjezimo, se začno po našem telesu pretakati stresni hormoni in druge snovi, ki ga razburijo. Jeza in stres imata precej podobne posledice. Toda jeza, temna stran duše je s svojo čustveno osnovo veliko bolj škodljiva. Že izrazi, kot so pihati od jeze, biti zelen od jeze, požreti se od jeze , zrcalijo v jeziku to silno, včasih celo neobvladljivo reakcijo.

Vrste težav z duševnim zdravjem

Napadi tesnobe in panike

Panična motnja sodi k motnjam tesnobe, ki pa so najpogostejše duševne motnje, pri katerih večkrat opazujemo medsebojno prepletanje, neredko pa se jim pridruži tudi depresija. Za panično motnjo so značilni ponavljajoči nepričakovani panični napadi, ki pa z izrazitim občutkom strahu predstavljajo največjo možno tesnobo. Ti posamezniki so telesno in duševno manj dejavni, mnogi ne morejo opravljati pridobitnega dela in so finančno odvisni od pomoči drugih. Panično motnjo ima okrog 3% ljudi, ženske dvakrat pogosteje kot moški.

Napad  panike  je  kot navaja NIJZ obdobje  izrazito  povečane  tesnobe,  ki  traja  omejen  čas.  Oseba  ga  občuti  in  izkazuje  z  izrazitim  strahom  ali  nelagodjem.  Panični napad se razvije nenadoma ter doseže svoj vrh v okviru 10-ih minut.

Bipolarna motnja

Ezdravje vse navaja da je bipolarna motnjapsihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji: depresija in manija. Bipolarno motnjo si lahko predstavljamo kot bolezen dveh obrazov: v fazi depresije je človek žalosten, občuti praznino, brezvoljnost, je utrujen, medtem ko je v manični fazi ves evforičen (pretirano dobrega počutja in razpoloženja), zanj ni nobenih ovir.

Dismorfna motnja

Osebe z dismorfno motnjo doživljajo hude duševne stiske zaradi namišljene telesne hibe ali manjše lepotne napake. Dismorfna motnja se pogosto pojavi v puberteti, ko adolescente preplavi občutek negotovosti.

Mejna osebnostna motnja

Psihiatri navajajo da so osebnostne motnje trajen vzorec notranjega doživljanja in vedenja, ki pomembno odstopa od pričakovanega v posameznikovi kulturi. Kaže se na vsaj dveh od naslednjih področij: kognicija, čustvovanje, medosebno funkcioniranje in nadzor nad impulzi. Vzorec je nefleksibilen in vztrajen tudi v različnih osebnih in socialnih situacijah ter vodi do klinično pomembnih težav ali motenj na socialnem, delovnem ali kakem drugem pomembnem področju delovanja.

Depresija

Huda depresija ali depresivna bolezen je huda motnja, ki lahko vodi do popolne nezmožnosti delovanja in celo v samomor. Tisti, ki trpijo zaradi depresije, niso samo razpoloženjsko potrti, ampak jih pestijo tudi bolj škodljivi simptomi, vključno s popolnim nezanimanjem za vsakodnevne dejavnosti, izredno utrudljivostjo, težavami s spanjem ali občutki krivde in nemoči. Taki ljudje so nagnjeni k temu, da izgubijo stik z resničnostjo in imajo včasih blodnje in halucinacije.

Vrste težav z duševnim zdravjem

Disociacijske in disociativne motnje

Najbolj preprosto bi disociacijo lahko opisali kot nekakšno zasanjanost, zamišljenost ali čustveno in psihično odsotnost.

Droge in alkohol

Simptomi vključujejo halucinacije in blodnje. Droge, zaradi katerih do tega pride, so alkohol, kokain, LSD, marihuana, PCP, opioidi, razna pomirjevala. Simptomi bi morali izzveneti, ko posameznik preneha z jemanjem ali konča zdravljenje. Pri ponovnem uživanju se lahko vrnejo.

Težave s prehranjevanjem

Anoreksija nervoza, bulimija in prenajedanje s hrano so najpogostejši pri najstnicah in mladih ženskah s čustvenimi težavami. Pri premagovanju teh tegob je bržkone ključna strokovna pomoč. Motenj hranjenja je več vrst, prav za vse pa je značilen nenormalen odnos do hrane. Anoreksija nervoza, pri kateri prizadeti zavrača hrano, pogosto zato, ker zmotno misli, da je predebel, se navadno začne v zgodnjih najstniških letih. Bulimija, pri kateri se prizadeti včasih nabaše s hrano in jo potem izbruha, pa je najpogostejša med 15. in 30. letom. Prenajedanje s hrano je mogoče v vseh starostih.

Slišanje glasov

Glasove, ki jih nekdo sliši, drugi pa jih ne, v naši kulturi praviloma jemljemo kot znak duševne bolezni. Glasovi so lahko invazivni in kritični ter tako posledično nevarni posamezniku, ki se ob njih počuti nemočnega. Lahko pa so prijazni, spodbudni, skrbni in osebe z njimi z veseljem sodelujejo v pogovoru.

Pretirano kopičenje

Motnja, ki predstavlja eno od oblik obsesivno kompulzivne motnje, pri kateri imajo osebe neizmerne težave vreči oziroma se ločiti od stvari. Stran ne zmorejo vreči niti tistih stvari, ki so neuporabne, pogosto kopičijo nepomembne reči, ki jih ostali odvržejo. Zaradi kopičenja živijo v neredu, v prostorih, kjer živijo, je težko živeti in se premikati po njih. Težave se lahko kažejo tudi skozi kompulzivno nakupovanje ali z brskanjem po smeteh in zbiranjem stvari, ki so jih drugi zavrgli.

Hipomanija in manija

Ezdravje navaja, da je manija nasprotje depresije, za katero je značilno, da imajo ljudje takrat izjemno energijo, so pretirano samozavestni in odločni. Pogosto delujejo nerazsodno (veliko nakupujejo, zapravijo denar za stvari, ki jih sploh ne potrebujejo), so prepirljivi, lahko tudi agresivni. Spanca ne potrebujejo, so nenehno v gibanju. Hipomanija je blažja obliko manije, ki ima podobne, le manj izražene simptome.

Obsesivno-kompulzivna motnja

Omra navaja da je za obsesivno kompulzivno motnjo značilno, da se oseba ustraši lastnih misli, ki imajo neprijetne, mučne, odvratne, seksualne, grde in nasilne vsebine. Te vsebine se pojavljajo kot slike, impulzi ali besede, ki povzročajo hudo tesnobo. Oseba se zaveda, da so obsesije le njene in jih skuša ignorirati. Bolj ko se trudi, da bi jih odpodila, več jih je. Več kot jih je, bolj se krepi prepričanje osebe, da je z njo nekaj narobe in da izgublja zdrav razum, posledično se povečuje tesnoba.

Fobije

Omra navaja, da so medtem ko so nekatere fobije, kot so strah pred višino ali letenjem precej pogoste, pa obstajajo nekateri iracionalni strahovi pred številnimi okoliščinami, ki si jih mnogi ne morejo niti predstavljati, če ne trpijo zaradi njih.

  • Nekrofobija ali tanatofobija – strah pred smrtjo ali mrtvimi bitji.
  • Glosofobija – strah pred javnim nastopanjem.
  • Mikrofobija – strah pred mikroorganizmi, mikrobi, pršicami.
  • Tripanofobija – strah pred injekcijo ali iglo.
  • Pnigerofobija – strah pred dušenjem.
  • Astrafobija – strah pred grmenjem, strelami.
  • Akrofobija – strah pred višino.
  • Klavstrofobija – strah pred zaprtimi tudi majhnimi in tesnimi prostori.
  • Aerofobija ali aviofobija – strah pred letenjem.
Vrste težav z duševnim zdravjem

Posttravmatska stresna motnja

Posttravmatska stresna motnja je, kot navaja Wikipedija intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka, travme. Ob tem je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku. Lahko pojavi v obliki akutne motnje kmalu po travmi, lahko pa tudi z zakasnitvijo, celo po več kot šestih mesecih.

Shizofrenija

Ezdravje navaja, da je Shizofrenija huda duševna motnja. Spada v večjo skupino duševnih motenj, ki jih imenujemo psihoze. Shizofrenija se kaže z vrsto simptomov oziroma znakov, kot so motnje zaznavanja, mišljenja, čustvovanja, odločanja, volje, koncentracije. Sčasoma se lahko razvijejo tudi določene spoznavne spremembe, ki obolelega bistveno ovirajo v vsakdanjem delovanju. Natančen vzrok shizofrenije še ni znan, največ podatkov pa govori o določenem neravnovesju nekaterih kemičnih snovi  v možganih.

Sezonska afektivna motnja

Sezonsko depresijo ali “zimsko depresijo” spodbujajo krajši zimski dnevi s pomanjkanjem dnevne svetlobe ter slabo vreme. Manjša količina sončnih žarkov ter turobni dnevi lahko pomembno vplivajo na počutje in vedenje. 

Tardivna diskinezija

Tardivna diskinezija je stranski učinek nekaterih zdravil, zlasti antipsihotikov. Povzroča nenamerne gibe mišic, običajno v obrazu. Simptomi vključujejo grimaso.

Travma

Psihosoma navaja da beseda travma grškega izvora in v prevodu pomeni rana, poškodba. Travma zagotovo pusti rano, saj gre pri tem za dogodke, ki so ogrožajoči za posameznikovo preživetje ali za njegov občutek varnosti. Ob tem doživlja intenzivna čustva strahu, nemoči ali groze. Vsi vtisi, ki sestavljajo travmatično doživetje, pa se ne povezujejo v smiselne celote, ampak ostajajo v obliki razdrobljenih spominskih delcev. Zato lahko pride do začasne izgube spomina.