Bipolarna motnja razpoloženja ali manično depresivna bolezen
Manično depresivna bolezen, ki jo strokovnjaki imenujejo bipolarna motnja, je resna dvorezna duševna bolezen. V nasprotju s stalno pustostjo splošne depresije je za manično depresivno bolezen značilno ciklično nihanje med privzdignjenostjo in brezupom. Vzorec menjavanja razpoloženja se med bolniki zelo razlikuje.
Pri nekaterih bolnikih depresija in manija prehajata druga v drugo, včasih zelo hitro in pogosto. Pri zelo redkih pa se napad manično depresivne bolezni pojavi le enkrat v življenju. Obstaja mnogo dokazov, da ima bolezen genetsko osnovo, vendar je njen izvor še vedno nejasen. Simptomi so očitno posledica kemičnega neravnovesja v možganih in niso pod zavesno kontrolo.
Bolezen se pojavlja v dveh oblikah znanih kot bipolarna motnja 1 in bipolarna motnja 2.
Pri bipolarni motnji 1 sta obe obdobji zelo izraziti. Pri bipolarni motnji 2 je manija pogosto blaga ali huda. Težje jo je prepoznati in jo pogosto zamenjajo za generalizirano depresijo. Ima manj pogosta in krajša obdobja izboljšanja, kot bipolarna motnja 1, ki s pojavlja v družinah in se slabše odzove na zdravljenje. Verjetno je pogostejša oblika manično depresivne bolezni. Bolezen je včasih povezana s sezonsko razpoloženjsko motenostjo: depresija se pojavi pozno jeseni ali pozimi, spomladi pa se stanje izboljša, poleti pa napreduje v manijo ali hipomanijo.
Bolezen najpogostejše zdravijo s kombinacijo zdravila litij in psihoterapije. Primarno je zdravljenje z zdravili, psihoterapija pa je potrebna, da bolniki prepoznavajo in sprejmejo osebne in socialne težave zaradi prejšnjih obdobij bolezni in se lažje spopadejo s prihodnjimi.
Pogosta težava pri teh bolnikih je, da bolezen zanikajo, rutinska psihoterapija jim pomaga, da vztrajajo pri jemanju zdravil.
Pri vsakem zdravljenju mora sodelovati družina ali partner. Tako za bolnika kot za njegove bližnje je pomembno, da so obveščeni o bolezni in njegovih oblikah.
ZDRAVLJENJE BIPLOARNE MOTNJE DOMA
Ustvarite si mirno okolje, posebej kadar je bolnik v tem obdobju. Za dnevne aktivnosti imejte izdelan urnik spanje, hranjenje in telesna dejavnost. Za preprečevanje poslabšanja je zelo pomembno, da bolnik dovolj spi. Izogiba naj se čezmerni stimulaciji zabave, razburljivi pogovori in dolgotrajno gledanje televizije. Iz jedilnika je treba izločiti pijačo in hrano, ki vsebuje kofein, čaj, kavo, kolo in čokolado. Bolnik naj nikoli ne pije alkohola.
Preberite tudi PANIČNI NAPAD: KAJ STORITI, KO SE POJAVI?