Kako se soočiti s skušnjavami in ostati zvest?
Predviden čas branja: 4 minute
Odnos ljubezni nekega para, najsi je še tako skladen, lahko vedno ogrozi prihod tretjega, ker vedno obstaja potencialni partner, ki je lepši, pametnejši, privlačnejši, seksualno privlačnejši, duhovitejši in uspešnejši od obstoječega. Kadar nekomu, ki je že v odnosu ljubezni s svojim partnerjem, nekdo tretji ponuja ljubezen, potem je ta oseba v skušnjavi oziroma v situaciji izbire in odločanja. Kadar imate možnost izbirati, lahko zavrnete ali sprejmete ponudbo, ki jo prinaša življenje.
Zavestno izbiranje, izbira in odločitev so manifestacija svobodne volje, ne glede na končni rezultat same odločitve.
S tem je povezana tako odgovornost do sebe kot tudi do drugih. Odločitev s katero se vstopi v odnos ljubezni in skupno življenje, da se bo s partnerjem živelo v dobrem in slabem, se vedno lahko preveri, toda ne glede na to, ali se spremeni ali potrdi, je to preverjanje samo po sebi manifestacija človeške svobode. Treba je razumeti, da kadar se dva, ki se ljubita, odločita za skupno življenje, to, kako dolgo bosta ostala skupaj, nima neke neposredne zveze z občutenjem ljubezni, temveč njunimi posameznimi odločitvami.

Tako kot je mogoče, da se dva odločita, da nadaljujeta skupno življenje, tudi ko ugotovita, da se ne ljubita več, je mogoče tudi, da se dva, ki se ljubita odločita, da ne bosta več živela skupaj.
Izhajajoč iz fantazije se mnogi ne želijo poročiti prav zato, ker niso prepričani, ali je ljubezen, ki jo čutijo in ki jo sprejemajo, dovolj močna in dovolj trdna, da vzdrži skupno življenje do smrti. Tisto, kar vsem, ki tako razmišljajo, ni jasno, je, da nekateri ne ostanejo skupaj samo zato, ker se ljubijo, temveč predvsem zato, ker so se tako odločili. Ta odločitev, da sta v odnosu potrebni moč in trdnost, da bi se premagali tudi tisti trenutki, ko obstaja kriza in ni kvalitete medsebojne ljubezni in medsebojnega zadovoljstva, pa tudi v tistih situacijah, ko se enemu od partnerjev ponuja nekdo zunaj odnosa.

V resničnosti je tako, da ne glede nato, da smo v ljubezenskem odnosu s svojim partnerjem, obstaja pomembna statistična verjetnost, da bo v določenem obdobju spoznal nekoga, ki mu bo zelo všeč in ki mu bo dvoril.
Načelno gledano taka življenjska situacija ničesar ne govori o obstoječem odnosu ljubezni, ker ni točno, da se to dogaja samo tistim, katerih odnos je v krizi, temveč tudi tistim, ki živijo v povsem zadovoljujočem odnosu ljubezni. Pojav nežnih občutij do nekoga drugega ne pomeni, da taka občutja ne obstajajo tudi do tistega prvega. Zato je to trenutek izbire in trenutek odločitve. Če ima oseba voljo za ljubezen, bo ponudbo zavrnila in ostala s partnerje, ki ga že ljubi.
Po drugi strani pa tisti, ki je prepričan, da je hkrati mogoče ljubiti samo eno osebo, nima te možnosti izbiranja. Zanj je vsak dan naklonjenosti in erotičnega zanimanja, ki ga začuti do nekoga tretjega, znak, da je prenehal ljubiti tistega drugega. Tu je odločitev že sprejeta, vendar ne kot zavestno dejanje mislečega bitja, temveč kot avtomatizem, ki izhaja iz same predstave o ljubezni. Zato je prepričanje, da je mogoče ljubiti samo eno osebo, negacija obstoja izbire, odločitve in volje za ljubezen.