Kako vplivata na odnose zvestoba in nezvestoba?
Predviden čas branja: 3 minute
Temelj združitve je zaljubljenost. V sedanjosti se zahteve bistveno od zahtev preteklih let, kakovost čustvenega in spolnega življenja je precej bolj v ospredju. Načrtovanje družine je za večino še vedno prednostno vprašanje, toda samo pod pogojem, da se ohrani sorazmerna kakovost odnosa, kar je predpogoj. Ker je danes ločitev mogoča, ne da bi okolica pri tem človeka zaznamoval, je razvez veliko.
Zvestobo v paru razumemo kot seksualno zvestobo, v večini primerov telesna zvestoba velja za osnovno pravilo, toliko težje pa je zahtevati duhovno zvestobo.
A kljub temu vemo, da se poželenje in čustveno nabite vezi lahko spletejo tudi brez telesnega stika. Kje postavimo meje? Odvisno od pojmovanja obeh partnerjev, ki pa ni vedno jasno in tudi ne enako, vrednote posameznika so odvisne od njegove osebne zgodovine, izobraženosti in družbeno kulturnih temeljev. Nekateri bodo dopustili manjše spodrsljaje, drugi, po naravi bolj sumničavi, pa bodo do partnerja nezaupljivi in patološko ljubosumni že na sosedo ali soseda, ki se je mimogrede oglasil.
Nezvestoba ima različno težo glede na dolgotrajnost razmerja, dlje razmerje traja, bolj je pomirjajoče.
Izven zakonsko pustolovščino doživljamo drugače po nekaj meseci skupnega življenja kot pa po dvajsetih letih zakona. Odzivi so različni, celo nasprotujoči si. Po dolgih skupnih letih je zaupanje v celotno zvezo omajano, ali pa nasprotno, učinkuje le kot bežna pustolovščina, ki jo bolj ali manj dopuščamo. Enako so odmevi nezvestobe razlikujejo tudi glede na obdobje v življenjskem ciklu para.
Biti prevaran, ko pričakuješ otroka, nima istega pomena kot takrat, ko si ustaljen v vsakdanjem življenju n si partner privošči skok čez plot.
Vsakdo si postavlja meje v skladu s svojo lastno zgodovino, le meje zadevajo trajanje nezvestobe, njeno ponavljanje, obzirnost pri tem ali, narobe njeno razkazovanje, zaradi katere se žalosti pogosto pridruži še ponižanje. Prikritost razmerja v glavnem poveča užitek, lahko pa poveča občutek krivde, ki ga povzročajo nenehne laži.
Tvegana obdobja so tista, ki so zaradi trenutne krhkosti para naklonjena zunajzakonskim avanturam.
Tako recimo nosečnost in prihod otroka predrugačita odnos zakoncev, ker se mati osredotoči na dojenčka in je s tem manj na voljo partnerju. Kriza srednji let je drugo težavno obdobje, bližanje petdesetim, opažanje prvih sivih las in prvih gub partnerja silijo k razmisleku o lastni privlačnosti in zmožnosti zapeljevanja. Tudi odraščanje otrok ima svojo težo, to obdobje obudi spomine na prve ljubezni in nas kar najgloblje opozarja nase. Ko otroci odidejo od doma, pa mora par na novo določiti svojo funkcijo, ponovno zaživeti v dvoje ni vedno preprosto.
Omenjena življenjska obdobja pozivajo k spraševanju o odnosu med partnerjema in odkritje nezvestobe v teh že tako nemirnih trenutkih lahko partnerstvo še dodatno ogrozi. Takrat nezvestoba lahko pomeni uvod v ločitev, v nekem drugem obdobju pa bi bile posledice lahko precej manjše. Včasih je pravila zakonskega življenja narekoval družbeni kodeks. Manjši dovoljeni spodrsljaji so najverjetneje posledica nastale etične drže.