Kako pomembno je utrjevanje temeljev ljubezni?
Predviden čas branja: 4 minute
Ljubezen, naklonjenost in nežnost, ki bogatijo zvezo ter prinašajo vanjo veselje in zanos, lahko s časom zanihajo. Tudi če si partnerja v obdobju zaljubljenosti prisegata nesmrtno vdanost v prepričanju, da bo njuna ljubezen trajala večno, lahko ljubezen začne usihati in njuna vdanost veneti. Strast seveda vleče partnerja skupaj in ustvarja ozračje za trajno, trdno zvezo. Ljubezen in naklonjenost pa lahko omilita mnoga trenja, do katerih pride pri parih, in premagata naravni egocentrizem, ki sem ter tja privre na dan.
Vendar pa samo ljubezen ni dovolj, da bi se stkalo vezno tkivo partnerstva.
Druge osnovne kvalitete, ki zvezo krepijo in ji zagotavljajo trajnost, pridejo postopoma in spontano. Če se ne razvijejo, se mora par potruditi, da jih vgradi v odnos. Dokler jih obvladuje čar zaljubljenosti, številni pretiravajo s hvaljenjem lastnosti drug drugega ali vidijo potenciale, ki jih v resnici ni in od tod poznejše razočaranje, ko partnerja spoznata svojo zmoto.
Spočetka verjamejo, da bodo ves čas skupnega življenja jezdili na valu evforije in da jim bo partner zmeraj vdan in pripravljen na žrtvovanje.
Ko pozneje ugotovijo, da so ta pričakovanja neutemeljena, jih čaka vrsta večjih in manjših šikov. Občutljivost, nerazpoloženje in različen ritem pripravljenosti na spolne odnose lahko vodijo v krog frustracij in zamer. Mnogi pari ugotovijo, da je ogromno stvari, ki terjajo skupne odločitve, vendar imajo premalo izkušenj za skupno reševanje problemov.
Ukvarjanje s pragmatičnimi podrobnostmi lahko pripelje do psihičnih problemov. Ko se partnerja o čem odločata, se lahko zgodi, da eden prevzame dominantno vlogo, drugi pa podrejeno. Dominantni se nemara pritožuje, da mora prevzemati odgovornost za vse, podrejeni pa ugovarja, ker mora biti zmeraj sluga pokorni. Ljubezen in naklonjenost sami po sebi ne razrešujeta takih težav, lahko pa ponudita partnerjema močne spodbude za iskanje poti do rešitve.
SODELOVANJE.
Delati za izpolnitev skupnih ciljev kot par in kot družina. Osnova načela: Pri sprejemanju pomembnih odločitev bova delala skupaj. Vsak od naju bo izpolnil del odgovornosti.
PREDANOST.
Pričakovanje, da bosta ostala v partnerski zvezi ne glede na morebitne težave. Načela, če bova imela težave, se bova z njimi spoprijela skupaj. Ne bom obrnil hrbta partnerju, tudi če se stvari poslabšajo.
TEMELJNO ZAUPANJE.
Lahko se zanesem, da bo partner varoval moje interese. Vem, da me partner namerno ne bi prizadel. Vem, da se lahko zanesem na partnerjevo pomoč tako v vsakdanjih situacijah kakor v izrednih razmerah.
LOJALNOST.
Predanost partnerjevim interesom. V težkih časih boste stali partnerju ob strani. Temeljna prepričanja, partnerjevi interesi so zame najpomembnejši. Partnerico bom podpiral kot zaveznico. Zastavila bom besedo za partnerja.
ZVESTOBA.
Zavezanost in zvestoba v spolnosti: Ne bom imel spolnih odnosov zunaj partnerske zveze.
Ko se sile, ki zagotavljajo trdnost, predanost, lojalnost, zaupanje razvijejo, varujejo povezanost, intimnost in zanesljivost ljubezenske zveze. Zavest, da vas partner ne bo nikoli zapustil, vam daje občutek varnosti in zaupanja v zvezo. Zaljubljenost je sicer močan magnet, ki vleče ljudi skupaj, vsebuje pa tudi jedro sil, ki jih lahko razdvajajo.