Ljubezen je lahko zelo boleča
Estimated reading time: 4 minute
Ljubezen je boleča, ker tlakuje pot blaženosti. Ljubezen je boleča, ker preobraža. Ljubezen je mutacija. Vsaka preobrazba bo boleča, ker je treba zapustiti staro v prid novemu. Staro nam je znano, je varno, zaščiteno, novo pa je absolutno neznano. Pomikali se boste po oceanu, za katerega še nihče ni izbral zemljevida. Pri novem ne morete uporabiti uma, medtem ko je pri starem um že zelo vešč. Um lahko deluje le ob starem. Ob novem um dodobra odpove.
Zatorej se poraja strah. In ko zapuščate stari, udobni, varni svet, svet prikladnosti, se pojavi bolečina.
Strah pred neznanim in varnost znanega v nasprotju z nevarnostjo neznanega, nepredvidljivostjo neznanega lahko človeka navda z močno bojaznijo. Človek ki je brez ljubezni, je narcisoiden, je zaprt. Pozna le samega sebe. Ko pa se lahko sploh pozna, če ni spoznal nikogar drugega? Kajti samo drugi lahko delujejo kot ogledalo. Nikoli se ne boste spoznali, če ne boste spoznali drugega.
Ljubezen je izjemno temeljna tudi za samospoznavanje.

Oseba, ki drugega ni spoznala v globoki ljubezni, v intenzivni strasti, v popolni ekstazi, ne bo mogla vedeti, kdo je ona sama, saj ne bo imela na voljo ogledala, v katerem bi uzrla svoj odsev. Odnos je ogledalo in čistejša ko je ljubezen, višja ko je ljubezen, boljše in čistejše je ogledalo. Vendar morate biti za višjo ljubezen odprti. Višja ljubezen vas potrebuje ranljive. Odvreči morate oklep, to pa je boleče. Ne smeti biti nenehno na straži.
Odsloviti morate preračunljivi um. Tvegati morate in živeti nevarno. Druga oseba vas lahko prizadene. To je bojazen, ki jo prinaša ranljivost. Druga oseba vas lahko zavrne. To je strah, ki ga prinaša zaljubljenost. Lastni odsev, ki ga boste našli v drugi osebi, utegne biti grd in to vas navdaja s tesnobo, češ izogni se ogledalu. Ljubezen je milo nebo. Biti zaljubljen pomeni imeti krila in leteti. Vendar pa brezmejno nebo zagotovo ustvarja tudi bojazen.
Odsloviti ego je zelo boleče, saj so nas učili ego negovati. Ego je naš edini zaklad.

Ščitili smo ga in krasili, nenehno smo ga loščili. In ko ljubezen potrka na vrata, je vse, kar moramo storiti, da bi se zaljubili, zgolj postaviti ego na stran. Zagotovo je to boleče. Ta grdi ego, ta zamisel o tem, da; sem sam ločen od obstoja; je namreč vaše življenjsko delo, je vse kar ste ustvarili.
Ta zamisel je grda zato, ker je resnična.
Ta zamisel iluzorna, vendar naša družba obstaja in celo temelji na tej zamisli, da je vsakdo oseba in ne navzočnost. Niste kot je ego, ločeni od celote. Ste del celote. Celota pronica skozi vas, celota diha v vas, utripa v vas, celota je vaše življenje. Ljubezen vam daje prvo izkušnjo uglašenosti z nečim, kar ni vaš ego.
Ljubezen vam daje prvo lekcijo o tem, da lahko ubrano zazvenite z nekom, ki ni bil nikdar del vašega ega. Ljubezen je lestev. Začne se z eno osebo, konča se s celoto. Ljubezen je začetek. Bati se ljubezni, bati se rastočih težav ljubezni pomeni postati zaklenjen v temačno celico. Moderni človek živi v temačni celici. Narcisoiden je in narcisoidnost je največja obsedenost modernega uma.
Preberite tudi LJUBITI SAMEGA SEBE in LJUBEZEN LAHKO NADOMESTI PRAZNINO