Ali takrat, ko želite ugajati drugim pozabite na samospoštovanje?
Predviden čas branja: 4 minute
Kje je meja tega, kar je nekdo pripravljen narediti, da bi bil drugemu všeč, da bi bil sprejet, da bi sklenil zvezo? Nič ni bolj naravno kot to, da če nam je nekdo zelo všeč, tudi sami želimo biti všeč tej osebi. Takrat se trudimo, da smo pozorni, ljubeznivi, zabavni, spolno privlačni, pametni… Takrat kažemo svoj najlepši obraz, kažemo se v najlepši luči. Toda kje pa je meja tega, kar je nekdo pripravljen narediti, da bi bil drugemu všeč, da bi bil sprejet. Da bi sklenil zvezo?
Verjetno tudi vi poznate kakšno žensko osebo, ki je v takšnih situacijah pripravljena odstopiti od svojih stališč, prepričanj, običajnega načina oblačenja, načina vedenja, da bi bila všeč nekemu moškemu.

Ali pa nekoga, ki zaradi vtisa, ki ga dela, naroča hrano, ki je sicer ne mara, ali pije pijačo, ki mu ne prija. Gre za osebe, ki verjamejo, da morajo drugemu nenehno ugajati, da jih bo ta sprejel in vzljubil. Čim pomembnejši jim je drugi, tem bolj so pripravljene ugajati. Toda ali je takšno ugajanje dobra pot do ljubezni in kakšne rezultate prinaša? Drugemu ugajamo takrat, kadar delamo to, kar on želi, kar mu godi, kar pri njem izzove prijetne občutke.
Kadar nekoga ljubimo, želimo, da mu je prijetno, in se tudi vedemo v skladu s tem.
Ugajanje je resnično eden od načinov kazanja ljubezni. Toda tu gre za ugajanje, ki je stalno, pretirano, nevrotično. V zdravem ljubezenskem odnosu obstajajo trenutki, ko ugajamo, in trenutki, ko ne ugajamo, ko želimo, da partner ugodi nam. Partnerja ljubimo, toda pričakujemo, da tudi on ljubi nas. Partner ima svoje želje, toda imamo jih tudi mi. Zato se v zdravih odnosih pojavlja konflikt, v odnosih pretiranega ugajanja pa konflikta ni. Naše želje pa so zelo pomembne.
Z izražanjem svojih želja izražamo sebe.

Ženska, ki v začetku pretirani ugaja moškemu, ker se poskuša vklopiti v njegovo predstavo o idealni ženski, skriva samo sebe. Zaradi želje, da bi bila z njim, se odreka vsem svojim drugim željam. Rezultat je, da je on ne bo spoznal, pa tudi one ne bo živela sebe. Kdor pa samega sebe dolgo skriva, lahko nase pozabi, lahko se izgubi, lahko samega sebe uniči, s tem pa bo izgubil tudi vso svojo očarljivost. Zato ne čudi, da so zveze, ki nastanejo na ta način, nestabilne. Če ženska, ko se čuti sprejeto, končno pokaže svoj pravi obraz, se lahko partner počuti izigranega in jo zapusti. Dojel bo, da ni tista oseba, s katero je začel zvezo.
Ženska, ki iz strahu pred zapustitvijo še naprej ves čas ugaja, bo sicer ohranila svojo zvezo, vendar bo v njej živela ozko, osiromašeno, brez prave bližine. Boleč je tudi občutek, da v resnici ni ljubljena, kajti kadar ji drugi reče ; ljubim te; bo vedela, da ne ljubi nje, temveč sliko, ki mu jo s svojim ugajanjem projicira. Zato verjamemo, da se pretirano ugajanje ne splača. Da ne more prinesti ljubezni. Bodimo to, kar smo, in družimo se s tistimi, ki nas takšne, kakršni smo, sprejemajo in ljubijo.