Biti samozavesten ne pomeni, da se ne bojite ničesar!
Estimated reading time: 4 minute
Samozavestno namreč ni enako kot udobno. Ena od največjih zmot o samozavesti je, da prinaša življenje brez strahu. Ključ do krepitve samozavesti je ravno obraten. Samozavest namreč pomeni, da smo pripravljeni dopustiti, da je strah prisoten, medtem ko počnemo stvari, ki so za nas pomembne. Ko v nekaj zaupamo , se počutimo dobro. Zato želimo ostati na takem mestu in ohraniti dober občutek. Toda če gremo samo tja, kjer se počutimo samozavestno, se samozavest ne more krepiti.
Če počnemo le stvari, za katere vemo, da jih znamo dobro opraviti, se strah pred novim in neznanim povečuje.
Krepitev samozavesti neizogibno zahteva, da se spoprijateljimo z ranljivostjo, saj je to edini način, da za nekaj časa ostanemo brez samozavesti. Samozavest namreč lahko raste le, če smo pripravljeni biti nekaj časa brez nje. Ko se soočimo s strahom in spoprimemo z neznanim, izražamo pogum, ki krepi našo samozavest od temeljev navzgor. Najprej pride pogum, šele nato samozavest.
To ne pomeni, da se moramo čustveno potopiti v globino in tvegati kako zelo, da se bomo preobremenili.
Pomeni pa, da moramo spoznati, kako nam lahko strah pomaga dosegati najboljše rezultate, in spremeniti svoj odnos do njega, da nam ga ne bo več treba odpravljati vsakič, ko poskusimo kaj novega. Strah se torej naučimo jemati kot del procesa. Pridobivanje samozavesti je proces samo sprejemanja, sočutja do samega sebe in spoznavanja, kako dragocena sta ranljivost in strah. Pogosto gre za uravnoteženo dejanje, ki ni vedno enostavno. Na tej poti lahko uporabite prav vsa orodja, saj vsako od njih pripomore k izboljšanju vaše sposobnosti, da se lotite izziva in prenašate nelagodje, nato pa se umaknete in napolnite z energijo.
Kaj potrebujemo za skok v neznano?
Spoznanje, da se lahko s trudom izboljšamo. Pripravljenost, da nekaj časa prenašamo nelagodje zaradi ranljivosti. Obljuba, da si bomo vedno stali ob strani in da bomo dali vse od sebe, ne glede na to, ali nam bo uspelo ali ne. To pomeni, da se sočutja so sebe učimo vse življenje in d moremo biti sami sebi učitelj, ne pa najboljši kritik.
Razumevanje tega, kako premostiti občutek sramu zaradi neuspeha, zastavlja težnjo, da opustimo svoje sanje in se s tem izognemo slabemu občutku. Za krepitev samozavesti nam ni treba živeti v strahu. Razviti moramo vsakdanji vzorec podajanja v strah, preživljanja časa z njim in izstopanja iz njega, pri čemer si moramo dati dovolj časa, da si vsakič opomoremo in se spočijemo ter pripravimo na naslednji dan.
OPUSTITE POZITIVNE AFIRMACIJE
Danes tako rekoč ne morete več odpreti družbenega omrežja, ne da bi naleteli na ponudbo vsakodnevnih afirmacij. Ideja, ki stoji za tem, pravi, če se nekaj dovoljkrat ponovite, boste v to začeli verjeti in to tudi postali. Vendar se je izkazalo, da stvari niso tako preproste. Za tiste, ki že imajo visoko samospoštovanje in verjamejo vase, ima lahko ponavljanje afirmacij majhno korist, saj se počutijo le nekoliko bolje.
Kako delujejo ljudje z nižjo stopnjo samospoštovanja?
Po drugi strani pa se ljudje z nizko stopnjo samospoštovanja zaradi ponavljanja afirmacij in izjav, v katere ne verjamejo, kot na primer; močan sem, ljubljen sem, ali zaradi zahteve, naj se osredotočijo na vse razloge, zakaj bi bila lahko neka izjava resnična, počutijo slabše. Razlog za to je še vedno notranji dialog, ki ga vodimo prav vsi.
Če na glas poveste, da ste močni in vredni ljubezni, vendar v to v resnici ne verjamete, bo vaš notranji kritik našel vse razloge, da bo tem trditvam nasprotoval. Posledica tega sta notranji boj in dolgotrajno osredotočanje na notranji glas, ki vas uničuje, medtem ko ga vi obupno poskušate odgnati.
Preberite tudi DOVOLITE SI BITI SAMOSVOJI in POSTAJAMO PRAVI MOJSTRI SAMOPREVARE