Zavist ima tudi potencialno vrednost
Predviden čas branja: 4 minute
Že po tradiciji je bila zavist na izredno slabem glasu. Toda zavist ima tudi potencialno vrednost. Čeprav se lahko manifestira v zelo škodljivih oblikah, je v njej tudi seme ustvarjalnosti. Če jo pogledamo iz pravega zornega kota, utegne biti spodbuda za osebno rast. Stvar, ki jo zavidamo, bi morda radi ustvarili sami, pa je iz tega ali onega razloga nismo. Zavist je strašno čustvo, kadar ga zanikamo, toda če si ga priznamo in delamo z njim, nas lahko popelje do tistega, kar si resnično želimo. Je kažipot do želenega, je v bistvu neuresničen potencial. Kadar zavidamo, verjamemo, da bi bili zadovoljni, če bi imeli stvar, ki jo ima nekdo drug.
Morda si želimo, da bi mu jo vzeli in jo imeli zase, ali pa zanikamo svojo zavist in pravimo, da je stvar brez vrednosti.
V mnogih pogledih smo glede zavisti skrajno ambivalentni. Zavist je sramotno čustvo, obenem pa sestavlja tudi temelje moderne kapitalistične družbe. Drugim zavidamo najrazličnejše stvari, ne samo materialne dobrine. Zavist je razdiralno čustvo in ne razjeda samo osebe, ki jo doživlja, temveč občasno tudi tistega, ki je predmet zavisti. Če ste bili kdaj močno zavistni, ste bili morda ponosni, da vam je uspelo dobiti nekaj, kar si je želel nekdo drug. Občutek zadovoljstva lahko hitro zamenja občutek napetosti in neugodja, ko spoznate prijateljevo ali kolegovo neomajno zavist. Zaman mu poskušate dopovedati, da tisto, kar imate, v resnici ni tako dobro ali toliko vredno, ali pa si lahko izmislite načine, kako bi isto dosegli tudi oni. Toda zavist ni razumna in lahko uniči vajin odnos.
KAKO JO OBČUTIMO?
Oseba, ki je v oblasti zavisti, velikokrat misli, da se ji godijo same strašne stvari in da je življenje nadvse krivično do nje. Če ima človek stvar, ki mu jo drugi zavidajo, se mu posmehujejo ali ga celo zasovražijo. Zavist pogosto spremljajo občutki potrtosti in sramu. Umazana in odvratna koliba, kjer prebiva ZAVIST odurna koča, v katero nikoli ne posije sonce, polna mraza, ki seže do kosti, v kateri ni nikoli dovolj toplo, za vedno zagrnjena v temo.
Zavist brez luči razumevanja je skrajno puščobna in turobna. Zavist in ljubosumje sta povezana vendar se razlikujeta med seboj. Ljubosumje je podobno zavisti, vendar so vanj vedno vpleteni trije. Ljubosumnež se boji, da bo nekdo drug odpeljal osebo, ki jo ljubi. Tragedija ljubosumja je v tem, da pride prezgodaj, kadar so naši sumi neutemeljeni, ali pa prepozno kadar se stvari, ki smo se jih bali, že zgodile.
KAKO SE PRETVARJAMO, DA ZAVIST NE OBSTAJA
Zavist je zelo neprijetno čustvo, zato se močno potrudimo, da ne bi čutili njenih bridkih muk. Veliko načinov je, kako jo lahko zanikamo ali potlačimo.
Omalovaževanje
Omalovaževalci se odzivajo za občutke zavisti z izjavami, da tisto, kar zavidajo, ni dobro. Toda sami sebe težko prepričamo s takšnimi dokazi in tako se zavist ohranja, le da podtalno. Pozoren poslušalec po navadi dokaj hitro odkrije zavist v takšnih omalovažujočih kritikah, ki so lahko zelo boleče za osebo, ki jih prejema.
Kritiziranje samega sebe
Tudi te ljudje uporabljajo kritiko kot obrambno orožje proti zavisti, vendar jo v tem primeru obrnejo navznoter, proti sebi. Ti ljudje ponavadi pripisujejo odnosom veliko vrednost, vendar večinoma končajo brez tistega, kar si resnično želijo.
Provociranje
Provokatorji so spoznali, da je zavist zelo močna, pa tudi boleča. Razvili so strategijo, s katero prisilijo druge ljudi, da jo občutijo. Razkazujejo se s svojimi lastnostmi, bogastvom, privlačnostjo ali nadarjenostjo. Pazljivo izbirajo in jih pokažejo samo tistim ljudem, pri katerih so opazili, da imajo manj kot oni.