Predaja je globoka modrost živeti s tokom
Predviden čas branja: 4 minute
Nekaterim ljudem predaja, prepustitev morda pomeni nekaj slabega, saj jo povezujejo s porazom, vdajo, nezmožnostjo, da bi se spopadli z življenjskimi izzivi. Vendar je pristna predaja nekaj povsem drugega. Ne pomeni tega, da se morate pasivno, malodušno prepuščati vsakršnim okoliščinam v katerih se znajdete, ne da bi poskušali karkoli storiti. Tudi ne pomeni, da se morate odreči vsem načrtom in pobudam za kako koristno dejavnost.
Prepustitev je preprosta, a globoka modrost gibljivosti, živeti s tokom življenja, ne proti njemu.
In edini kraj, kjer lahko izkusiš življenjski tok, je tukaj in zdaj, zatorej prepustiti se pomeni brezpogojno in brez pridržkov sprejeti sedanji trenutek pomeni opustiti notranji odpor do tega, kar je. Notranje se upiramo, če rečemo ne temu, kar je, in sicer tako, da razumsko razsojamo in se predajamo negativnim čustvom. To se še zlasti izrazito pokaže, kadar gre vse narobe, kar pomeni, da obstaja vrzel med zahtevami oziroma togimi pričakovanji našega uma in tem, kar je.
To je bolečinska vrzel.
Če ste že dovolj dolgo na svetu, najbrž veste, da je vse gre narobe dokaj pogosto. In prav ob takšnih priložnostih je potrebno prepuščanje, če bi radi iz svojega življenja odstranili bolečino in bridkost. Sprejetje tega, kar je, vas namreč nemudoma osvobodi istovetenja z umom in vas tako znova poveže z notranjostjo. Upor je um. Prepustitev je povsem notranji pojav. Če se prepuščate, še ne pomeni, da se na zunanji ravni ne smete lotevati dejanj in spreminjati položaja, temveč le tisti drobni delček, ki mu pravimo zdaj.
Če boste recimo obtičali nekje v blatu, ne boste rekli: Prav, pa naj bo. Pa naj tičim v blatu. Prepustitev ni vdanost v usodo. Ni vam treba sprejeti nezaželenih in neprijetnih življenjskih okoliščin. In ni se vam treba slepiti in si dopovedovati, da ni nič narobe, če tičite v blatu. Povsem jasno se zavedite in si priznajte, da bi radi čim prej iz njega. Nato zožite pozornost na sedanji trenutek, ne da bi ga kakorkoli razumsko označevali. To pomeni, da o sedanjem trenutku ne razsojate in se mu zato tudi ne upirate in ne kopičite v sebi negativnih občutkov. Samo sprejmete dejstvo tega trenutka. Potem storite vse, kar je v vaših močeh, da pridete iz blata. Takšnemu dejanju pravimo pozitivno dejanje.
Je precej učinkovitejše kakor negativno dejanje, ki izhaja iz jeze, obupa ali občutka prikrajšanosti.
Dokler ne boste dosegli želenega učinka, vztrajajte v prepuščanju tako, da opustite vsakršno označevanje in ocenjevanje sedanjega trenutka. Neprepuščanje utrjuje vašo psihološko obliko, lupino ega, in tako ustvarja močno občutje ločenosti. Tako se v vas rodi prisilni vzgib, da bi z obsojanjem onemogočili ljudi, z njim pa tudi potreba po tem, da bi z njimi tekmovali in jih obvladovali. Celo narava tedaj postane vaš sovražnik, vaše zaznave in razlage pa vodi strah.
Če se upirate resničnosti, otrdi in postane toga tudi vaša fizična, ne le psihična oblika, se pravi telo. Tedaj začutite napetost v različnih delih telesa in celotno telo postane zakrčeno. Prost pretok življenjske energije, ki je bistvenega pomena za zdravo delovanje telesa, je močno oviran. V vas živi nekaj, kar ostane nedotaknjeno od zunanjih in spreminjajočih se okoliščin, ki sestavljajo vaš življenjski položaj, in samo skozi predanost pridete do njega. To je vaše življenje, vaše bitje ki biva večno v brezčasni sferi prisotnosti. Najti to življenje, to je edino, kar je zares potrebno.