Zapomnite si, da ni nič narobe, če smo kdaj jezni
Ni dobro, če se jezimo, ker lahko prizadenemo druge. Če pokažemo, da smo jezni, zgubimo nadzor, če smo jezni, ne moremo nikoli imeti miru, ko se resnično razburimo, odpremo svoje ventile. Pogosto se razjezimo zaradi povsem nepomembnih vzrokov. Kako se počutimo po svojem izbruhu? Ker smo si dali duška, se na ta način lahko počutimo krive in nepreudarne.
Ste doživeli takšno zaporedje čustev?
Eksplodirate od jeze in potem se počutite krive in nespametne in potem ste jezni nase in poleg tega ste se popolnoma razvrednotili. Doživimo zmedena čustva, če nismo izrazili pravega razloga za svojo jezo. Čutimo, da nas nihče ne razume, ker nihče ne dojame zakaj smo tako jezni. Drugi ne morejo razumeti zato, ker jim nismo povedali. Vsakič ko zanikamo svojo jezo, še malo bolj izgubimo stik s sabo.
Ko sprejmemo svojo jezo, začnemo znova iskati sebe. Ko bo prišlo do eksplozije, ki se jo tako bojimo, bo le ta obnovila naše samospoštovanje.
Ne bomo se izgubili, našli se bomo. Kadar zatiramo našo resnično moč in dopustimo drugim, da imajo čezmerno moč nad nami, postanemo jezni. Ponavadi potlačimo to jezo in odrevenimo. Ko začnemo prihajati nazaj v stik s svojo močjo čutimo najprej nakopičeno jezo. Zato je za mnoge, ki postajajo ozaveščeni, zelo pozitiven znak, ko začenjajo prihajati v stik s svojo jezo. To pomeni, da obnavljajo svojo moč.
Naslednjič, ko bo izbruhnil vaš vulkan, prepoznajte svojo priložnost, da se resnično lahko delno osvobodite svoje nakopičene jeze.
Ne odnehajte, ko se počutite krive in bedaste. Zapolnite si, da je to lahko za vse pozitivna izkušnja. Ne ustavite čustvenega pretoka tako, da poskušate ugotoviti, zakaj ste jezni. Ko vaš osebni vulkan izbruhne in se začnete osvobajati svoje nakopičene jeze, boste morda začutili potrebo, da bi izrazili svoja čustva na telesni način. Dovolite si pokazati to jezo. Ustvarite si varen prostor, kjer boste lahko kričali, jokali, metali blazine, skakali naokoli ali delali tisto, kar boste želeli.
Prevzemite čustva jeze za svoja.
Pripadajo vam in nikomur drugemu. Zato prevzemite odgovornost za načine, kako izražate svojo jezo. Naše družbeno pogojevanje zagotavlja, da je za večino od nas jeza eno od najtežjih čustev. Kadarkoli zanikamo svoja čustva, zanikamo svoje potrebe in se postavljamo v vlogo žrtve.
Ko prenehamo izgubljati svojo moč, nismo več žrtev, čustveno se uravnotežimo. Kadar hitro začnemo usklajevati svoje energije, začenjamo nadzorovati svojo usodo tako, da se učimo odzivati ustvarjalno. Ko delujemo s položaja ustvarjalne zavesti, imamo veliko samospoštovanja.