Vse izkušnje, ki jih doživljate gredo najprej skozi um z vidika misli, šele potem gredo v spomin
Predviden čas branja: 4 minute
Vsaka izkušnja, ki jo doživimo, gre najprej skozi naš um z vidika misli. Manjši del se filtrira skozi zavestni del uma, večji pa skozi podzavestni del in potem ta izkušnja, oziroma to doživetje biva in je trajno shranjeno v našem spominu. Če je bilo doživetje popolnoma nepomembno za nas, kot oveli list, ki pade z drevesa, bo imela njegova teža v našem spominu majhen pomen pri vzporejanju z izkustvi, pri katerih smo bili aktivni udeleženci ali katera so v nas izzvala emocije. Glede na to, da vsaka izkušnja sestoji iz niza sestavnih elementov, kot so čutna zaznavanja, ljudje, predmeti in čustva, se vsak od teh elementov lahko obnaša kot sprožilec, ki bo v našo zavest ponovno priklical to izkustvo.
Vendar pa se bo taisti element nahajal v mnogih izkušnjah, ki smo si jih zapolnili.
Razlog, zaradi katerega pa bomo nekaj določenega priklicali v spomin pa bo zavisel od sledečih dveh faktorjev; kako močna so bila čustva med to izkušnjo in kako pogosto se je to ponavljalo, oziroma kako pogosto smo to doživljali. Ne pozabite, da gredo vse izkušnje, ki jih doživljate najprej skozi um z vidika misli, šele potem gredo v spomin. To pomeni, da se isto dogaja tudi z mislimi, ki jih izovete sami. Velja popolnoma isto pravilo; če je misel običajna in nepomembna, bo ostala v vašem spominu, ampak v prihodnje ne bo imela posebnega pomena.
Če so misli obarvane s čustvi, jim bo podzavest dajala prednost v primeru ocene, katera misel je pomembnejša.
Prav tako jo bo podzavest prevzela in jo v prihodne sama ponavljala, če ste jo dolgo in vztrajno ponavljali. Razvila se bo navada oziroma avtomatizem. Glede na majhno kapaciteto zavestnega uma bo vsaka naloga in misel. Ki se ponavlja postala naloga podzavesti, oziroma nam tega ne bo več potrebno zavestno delati, temveč bomo to delali podzavestno. Takšna dela najpogosteje prepoznamo kot navade ali avtomatsko opravljanje nalog, zato ker podzavest svoje operacije opravlja tako hitro, da zavest tega ne more zaznati.
Zakaj je potrebno, da smo vztrajni in da verjamemo v končni rezultat naših misli in idej, s katerimi se želimo spremeniti in napredovati v svojem življenju.
Naš cilj je, da prepričamo svojo podzavest, da je tisto, kar mislimo absolutna resnica, da nam to pride v navado in da potem podzavest nase prevzame takšno razmišljanje. To bomo dosegli z vztrajnim in trdoživim ponavljanjem ene in iste misli, oziroma ideje, naj bo to z vidika pozitivne trditve ali pa podobnega opisa.
Če pa pri ponavljanju teh misli uspemo sprožiti tudi pozitivne emocije, bo podzavest dosti hitreje prevzela nalogo in bo tej ideji dala veliko več pozornosti kot pa običajni misli brez barv in čustev. Če imate navado, da občasno mislite o nezaželenih stvareh, postanite pozorni na to, kdaj se to dogaja, kje in v kakšni situaciji uporabljate take misli. Če so nam takšne misli postale navada, potem se je zagotovo ustvarila povezava med njimi in nečem, kar služi kot sprožilec za njihovo ponavljanje in zato se nam pojavljajo. Zelo hitro bomo odkrili, da so to posebni trenutki.