
Pozabite na kritiziranje in pritoževanje – odkrijte, kako lahko s preprostimi skupnimi trenutki in radostjo rešite vsak odnos.
Estimated reading time: 5 minut
Zabava je potreba, ki jo lahko zadovoljimo sami ali z drugimi. In to na več različnih načinov, na več mestih in ob skoraj kateremkoli času dneva ali noči. Dojenčki se začnejo zabavati pri približno šestih mesecih. V igri skrivalnic uživajo skoraj vsi, ki imajo majhne otroke, otroci pa pri tej igri uživajo toliko ali pa še bolj kot odrasli. Ljudje se učimo vse svoje življenje, zato se tudi igramo vse svoje življenje. Vodi nas potreba po zabavi in igro razvijemo do skrajnosti, česar ne počnejo nobena druga bitja.
Igramo se družbene igre in celo uživamo ob gledanju drugih pri igri, denimo na športnih tekmovanjih.
Tisti, ki igrajo, vložijo veliko energije v poskus zmage. Toda za zabavo skrbimo tudi na mnoge druge načine, ki pa nikakor niso povezani z igranjem in zmagovanjem. Branje, poslušanje glasbe, potovanja in hobiji so zabavne dejavnosti. Z vidika potrebe po zabavi skoraj ni človeške dejavnosti, ki ji tisti, ki želijo biti pri tem vedno boljši, ne bi sledili za zabavo. Vsaka od teh dejavnosti razvija odličnost, saj jo skušamo izboljšati do te mere, da se pri njej naučimo več.
Celoten proces izboljševanje, učenje in smeh se nadaljuje in nadaljuje.

Več kot očitno je, da imajo ljudje, ki se želijo učiti preživitveno prednost pred tistimi, ki se ne morejo učiti, ali tistimi, ki se ne morejo učiti tako hitro ali tako dobro. Zaradi te prednosti se je potreba po zabavi vgradila v naše gene. Tako kot smo potomci ljudi, ki so ljubeče skrbeli za svoje otroke, prenesli načine zadovoljevanja naših potreb ali pa izbrali svobodo v ključnih situacijah, smo tudi potomci tistih, ki so se z vedenjem in znanjem bolje naučili skrbeti zase.
Iz vse zakonske nesreče je jasno, da zakon, ne glede na to, kako univerzalen je, ni zapisan v naših genih. Gre za prakso, ki jo je nujno treba izboljšati. Ob vseh razlogih, zaradi katerih se splača poskusiti, obstaja še ena skrivnost zakona; Zakaj toliko ljudi, ki se sicer znajo zabavati na toliko drugih področjih, najde tako malo zabave v zakonu? Zabava ne zahteva intimnosti, denarja, velikega napora ali dobrega zdravja. Zahteva le, da začneta početi tisto, kar sta počela skupaj že prej.

Karkoli sta pač počela. In to preden sta se poročila oziroma v zgodnjih letih zakona.
In najti bi morala nove dejavnosti, ki bi bile zelo zabavne. To jima preprečuje psihologija zunanjega nadzora, ki jo izvajata že leta. Za zabavo ni večjih ovir od kritiziranja, obtoževanja, pritoževanja in sitnarjenja. Verjetno v tej točki zakona niti ne pomislita, da bi se skupaj zabavala. Ljudje imamo genetski pogon, ki ga je lahko in prijetno zadovoljiti, toda skoraj vsi nesrečno poročeni pari ignorirajo ali se ne poslužujejo zabave, ki bi jim lahko pomagala bolj kot karkoli drugega.
Zabava ima veliko zadovoljujočo moč.
Seks in celo ljubezen morda v dolgem zakonu nekoliko upadeta, toda zabava ostane sveža, ker gre lahko vedno v novo smer in skoraj nima nobenih omejitev. Vsi poznamo ljudi, ki so v poznejših letih življenja našli nek konjiček, ki jih je preobrazil. In veliko teh konjičkov in zanimanj je možno deliti s partnerjem. Vsaj do določene mere. Tudi če partner zgolj pokaže zanimanje, bosta odkrila eno ključnih skrivnosti za dolg in srečen zakon.
Glavna ovira je t.i. psihologija zunanjega nadzora, ki se kaže skozi nenehno kritiziranje, obtoževanje, pritoževanje in sitnarjenje. Ko partnerja drug drugega začneta nadzorovati in obsojati, za sproščeno igro in zabavo zmanjka prostora.
Začnite z malimi koraki: počnita tisto, kar sta počela skupaj v zgodnjih letih vajine zveze, preden sta se poročila, ali pa poiščita povsem nov skupni konjiček. Ni nujno, da v njem uživata na popolnoma enak način – dovolj je že, da partner pokaže iskreno zanimanje in podporo za tisto, kar veseli drugega.
Preberite tudi KLJUČNI ELEMENTI ZDRAVEGA RAZMERJA in MOŠKA NEZRELOST V ODNOSIH