Človek gre v svojem življenju skozi zelo zahtevne in težke trenutke, zato ne more biti srečen, če se jih ne nauči premagati ali tega vsaj poskusiti.
Estimated reading time: 5 minut
Biti srečen pomeni biti sposoben prestati poraze in se ponovno postaviti na noge. Pravijo, da človek ne ve, kaj je sreča, dokler je ne izgubi. Ob bolečini, trpljenju, žalosti, denarnih težavah nam nekaj reče: Nisem srečen, kakšno trpljenje, kakšna smola! V teh časih nam je težko videti trenutke sreče iz preteklosti ali ceniti trenutke veselja, ki smo jih doživeli v drugih obdobjih. Življenje je polno novih zadetkov, pot, po kateri gre človek skozi srečne situacije ali celo trenutke sreče, ampak doživlja tudi težke trenutke.
Da bi bil srečen, moraš biti sposoben čim bolje okrevati od travm in težav.
Razlog je preprost; brez ran ni življenjske zgodbe. Na kateri koli poti je odločilno to, kako se spoprijemamo s porazi. Človek gre v svojem življenju skozi zelo zahtevne in težke trenutke, zato ne more biti srečen, če se jih ne nauči premagati ali tega vsaj poskusiti. Potrebujemo orodja, s katerimi lahko premagujemo rane in pretekle travme. Obdobja, ki nas telesno in duševno učijo, pustijo pomemben pečat v naši življenjski zgodbi. Način, kako ga vsak premaga in začne znova, v mnogih pogledih zaznamuje našo osebnost.
Ta talent je rojen iz notranje moči, ki jo imamo vsi, vendar smo ga razvili v večji ali manjši meri: odpornost.
Odpornost nam pošilja sporočilo upanja. Prej so menili, da so travme, ki jih utrpimo v otroštvu, neizbrisane in trajne ter odločilno zaznamujejo življenjsko pot prizadetega otroka. Kako lahko premagamo tako globoke in boleče rane? Ključ temelji na solidarnosti, ljubezni, stiku z drugimi.
Ključnega pomena pa je toplina. Včasih je veljalo, da oseba ostane zaznamovana z bolečino in trpljenjem. Če premaga to travmo, to rano, postane odporna. V tem procesu pomoči je ključnega pomena, da ne očitamo napak iz preteklosti ter nudimo podporo in naklonjenost. V ta namen obstaja več rešitev.
Travmatičen dogodek uniči identiteto in prepričanje o sebi, v odnosu do drugih in sveta.
Ta prelom je začetek tega, kar poznamo kot travmo. Priti mora do dvojnega udarca, da bi utrpeli travmo. Prvi udarec bi bil moteči dogodek, sam travmatičen dogodek; vendar mora zato, da se to usidra v življenju, priti do drugega udarca, ki izhaja iz določenih vedenj okolja, ki na splošno lahko pomenijo zavrnitev ali zapuščenost, stigmatizacijo, gnus, prezir ali ponižanje, s tem da je nerazumevanje pojav, ki je skupen vsem. Stebri odpornosti so; osebni.
Imeti notranja orodja od rojstva; varna navezanost.
To je ena od najmočnejših preventiv za premagovanje travme. Družinski in družbeni kontekst. Vrsta podpore. Vrsta podpore, ki jo nudijo skrbniki, starši in drugi, na katere smo navezani. Ti so ključni pri premagovanju boleče travme. Tu vstopi v igro drugi udarec na pomemben način. Družbeni kontekst. To pomeni, da lahko v teh trenutkih računamo na družbeno in zakonsko podporo, podporo skupnosti, kar blaži travmo in krepi žrtev. Sedanjost je lahko včasih prava mora.
V nekaterih primerih hrepenimo po begu naprej.
Včasih se človek zapre in zmrzne v nekem travmatičnem preteklem spominu ali dogodku. Če obtičimo v preteklosti, postanemo zagrenjeni, zamerljivi ljudje, ki ne morejo pozabiti storjene škode ali čustvenega trpljenja. Vsi smo šli skozi faze , ko zaznamo, da potrebujemo odmor ali zavoro, da si povrnemo moč po zelo telesno ali duševno zahtevnem obdobju, ali samo, da bi ponovno poskusili doseči cilj, ki ga še nismo dosegli.
V tistih trenutkih premora , še posebej na začetku počitnic, prideta na površje izčrpanost in napetost. Počutimo se bolj ranljivi kot kdaj koli prej. Ta ranljivost ni le psihološka , ampak s sproščanjem telesa po napornem obdobju pride do splošnega znižanja naše odpornosti, zato lahko prej zbolimo za prehladom, gripo ali drugimi boleznimi.
Preberite tudi ZDRAVA SEBIČNOST PRINAŠA ZADOVOLJSTVO in PONOS OMOGOČA ČUSTVENO SAMOZADOVOLJSTVO