Pogojna ljubezen v dvoje in njen vpliv na osebnost ženske
Predviden čas branja: 3 minute
Pogojno ljubezen lahko okusimo že kot deklice, kar nas nedvomno ošibi in pripravi na sprejemanje življenjske zveze, v kateri ne bo prostora za naše sanje. A vanjo lahko pademo tudi brez boleče družinske zgodbe. Kot odrasle ženske lahko podležemo oblastnemu moškemu zaradi svojega temperamenta, trenutne ranljivosti in drugih okoliščin. Nekatere kmalu ugotovijo, da so se navezale na moškega, ki jih ne zna ne ljubiti ne spoštovati, a ista šibkost, ki jih je pripeljala v razmerje, jim preprečuje, da bi odšle.
Obremenjene s krivdo in občutki dolžnosti poskušajo vse mogoče in se nočejo soočiti z resnico o človeku, s katerim živijo.

Na dnu pa si mislijo, da itak niso veliko boljše od njega. Ne morejo si dovoliti, da bi zase zahtevale veliko več, saj niso izredne, čudovite ženske, ki bi lahko vzbujale velika čustva izrednega moškega in doživljale veliko ljubezen. Pogosto je zveza na začetku navidezno srečna. Šele pozneje se pokaže, da je partner oblasten in negotov. Ne razvija se več, medtem ko ona razkriva sebe in hrepeni po razmahu svojega doživljanja. Tudi danes, tako kot v preteklosti, si mnogi moški podrejajo ženske tako, da jim odtegujejo ljubezen in nakazujejo, da je treba izbrati med njihovo naklonjenostjo in pristnim izražanjem sebe. S tem pa so utišani prav tisti vzgibi, ki nas vodijo k notranjim zakladom.
Ženska, ki se odpove spontanosti in izvaja nadzor nad svojimi občutki, izgubi važen vir svoje notranje moči ter postane šibka in vodljiva.
Brez opore v sebi, negotovo naslonjena na moškega bo hvaležna za vse nadomestne dobrine, ki ji jih nakloni njen nadrejeni kot so darila, opora, odobravanje….Pristajanje na pritisk, se zdi na začetku sprejemljiva oblika ljubeče prilagodljivosti, toda oblastni partner pokaže svoj pravi obraz, čim ženska poskusi nakazati svoje pristne občutke. V njegovi pogojni zaljubljenosti se skrivata tako šibkost kot uničevalnost, ker ga njena svoboda ogroža. Ozadje odnosa je zastrašujoče, kajti ženska ne sme kršiti dogovora.

Tragično je, da se mnoge prestrašijo in potem prodajo svojo dušo za moškega, ki jih kmalu niti ne nagrajuje več, temveč samo še muči.
Če ženska spoštuje svetost svojega življenja in želi duhovno preživeti, se more upreti pogojni ljubezni, preden jo ta uniči, pa naj gre za partnerja, prijatelje, starše, ali lastne otroke. Sprejemanje tiranije, je predvsem stanje duha. Same sodelujemo s svojimi pazniki ali paznicami, v nas samih je na preži staro in utrujeno, ki noče popustiti, lagodnost pa nas vabi v mehko življenje brez trenj. Ženska lahko močno hrepeni po svobodi in samouresničevanju, obenem pa trdovratno zavrača vse novo, ki ni zanesljivo in prinaša nemir.
Negotovost je težko vzljubiti, tako kot je težko vzljubiti potresne premike pod nogami, a to je tudi edini način, da spoznamo, kako so lahko obetavne vse ovire in neizhojene poti. Brezpogojna samozavest je sinteza napadalnosti in poguma, s katero ženske dvignemo svoje največje zaklade. Obenem je to neprecenljiva duhovna dediščina o upanju in prerojenju, izročilo o preživetju ženske duše, ki bi si ga morale predajati iz roda v rod.