Osebno priznanje je najtežje priznanje.
Predviden čas branja 4 minute
Ljudje smo raje v igri družbe, okolja, prijateljev, kot bi sami sebi priznali dejstva in spoznanja. Zakaj mi potrebujemo za prebujanje sebe toliko časa in spoznanj ter dejstev. Ponavadi nam je lažje biti v vlogi svetovalca in opazovalca in ocenjevalca drugih ljudi. Samo, da ne poslušamo sebe. Ljudje smo radi lažno pametni zase. Zakaj potrebujemo toliko časa, da pričnemo verjeti in zaupati sebi. Ponavadi si naredimo ovire sami z našimi odločitvami, ker ne poslušamo sebe ali pa raje poslušamo druge. Zakaj raje poslušamo druge in verjamemo v druge. Resnica pa je v tem, da je potrebno verjeti vase in se zavedati sebe. Kajti mi v sebi smo pravi potencial.
Samo zaupati si je potrebno.
Ko se prepoznamo in spoznamo, se zavemo, kaj se dogaja okoli nas. Stališče, kaj je to, zakaj se oklepamo tega, tudi če dejstva primerjave kažejo drugače, si nočemo priznati in se ne poslušamo. Verjeti, v kaj verjamemo in zakaj. Na kakšen način sem pridobil informacije, ali se tega zavedam. Ali sem jih sprejel čustveno?
Na vsak dogodek lahko gledamo iz različnega stališča.

Za nas je pomemben naš zaključek. Najtežje je delati na sebi, zato ljudje ponavadi raje bežijo od sebe. V življenju je vse tako preprosto, da enostavno tega ne znamo razumeti in prepoznati. Je čas, ko smo si z odraščanjem in vklapljanjem v družbo dovolili odtujiti od sebe. Namesto da se zavemo naše največje vrline poslušati sebe in biti zadovoljen v sebi s seboj.
Nekateri pravijo, da jim je dolgčas. Nikoli nam ne more biti dolgčas, če si postavljamo vprašanja o sebi. Dejstvo je, da večino asa preveč razmišljamo o nepomembnih zadevah za nas in naš razvoj. S tem razmišljanjem prikličemo k sebi tudi neustrezne energije in dogodke za nas. Obremenjujemo se z dogodki, ki so nepomembni za nas. Raje si recimo. Jaz sem tukaj in sedaj. S tem ne bomo dopustili energijam, da nas spravijo iz ravnovesja.
Če vsak dan živimo enako in enako delamo brez sprememb, začnemo živeti in se odzivati rutinsko.

Ko začnemo delovati rutinsko, pomeni, da budno spimo. Naša čustva so povezana z egom. Ljudje pa slepo verjamejo v ustaljene navade. Nevede zaradi navad ljudje obremenjujejo ljudi in vzbujajo medsebojno skrb. Določeni ljudje, ki jih srečujemo v svojem življenju, imajo v sebi neverjeten potencial prebujenja. Samo dovoliti si je potrebno zaživeti. Večina ljudi je ujeta v svoj ego in brez njega ne zna živeti. Tudi zavedati se ga nočejo.
Ko enkrat prepoznaš svoj ego, vidiš oziroma občutiš, kolikokrat se v povezavi s čustvi odziva napačno in nas spravi v stres.
Kajti ego deluje iz uma. Pri prepoznavanju svoje notranjosti niso več pomembne šole. Pomembne so naše izkušnje, ki jih duša prepozna in očisti ter vzame za svoje. Čustveno dozorevanje pomeni samodisciplino in gojiti odgovornost do sebe. Izklopimo oziroma umirimo svoj ego. Samodisciplina nam zagotovi in omogoči, da poslušamo sebe. Največji trn v peti pri lastni spremembi ste lahko le sami sebi. Večji ego imate, bolj se ga boste oklepali. Več ovir si boste povzročili pri svoji spremembi.